Jedro

V obravnavanem primeru je sodišče s popravnim sklepom bistveno spremenilo izrek odločbe glede poteka vikend stikov, ki jih je za polovico zmanjšalo. Institut poprave sodne odločbe ni namenjen popravljanju vsebine sodne odločbe.

Zgolj konfliktnost v odnosu med staršema po razpadu partnerske zveze, ob ugotovitvi, da sta oba sposobna opravljati starševsko vlogo, da zmoreta prepoznati otrokove potrebe in zanj skrbeti, ne predstavlja razloga za prednostno izpostavljanje enega starša pri odločanju o dnevnih vprašanjih iz otrokovega življenja.

Deklica je izpostavljena negotovosti in sporom, kar ogrožujoče vpliva na njen zdrav psihosocialni razvoj.

Izrek

I. Pritožbi predlagatelja zoper sklep s 23. 12. 2022 se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se predlog za izdajo popravnega sklepa zavrne.

II. Pritožbama udeležencev zoper sklep z 8. 12. 2022 se delno ugodi in se sklep: - v II. točki izreka glede zagotavljanja voženj na vikend stike spremeni tako, da za prevoz otroka na stik poskrbi predlagatelj, ki deklico ob 11.00 uri prevzame v B., za prevoz nazaj pa poskrbi nasprotna udeleženka, ki deklico ob 19.00 uri prevzame v C., - III. točka izreka sklepa se razveljavi; sicer se pritožbi zavrneta in se v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo začasno odredbo, s katero je začasno uredilo stike med mld. A. A. in predlagateljem, tako da ti potekajo vsak torek in četrtek od 15.30 do 19. ure v B. in od sobote od 11.00 ure do nedelje do 19.00 ure v C., pri čemer za prevoz med tednom poskrbi predlagatelj, med vikendom pa nasprotna udeleženka, in udeleženca napotilo na trening starševskih veščin v Društvo za nenasilno komunikacijo v B., ki ga morata opraviti v roku šestih mesecev od vročitve tega sklepa ter o vključitvi predložiti ustrezno potrdilo. Za primer kršitve začasne odredbe je določilo denarno kazen v višini 2.000 EUR, v preostalem pa je predloga udeležencev zavrnilo.

2. S sklepom s 23. 12. 2022 je sodišče popravilo predhodno izdani sklep v delu, ki se nanaša na vikend stike, tako da je pred tekstom "od sobote od 11.00 ure do nedelje do 19.00 ure v C." dostavilo besedilo "vsak drugi vikend".

3. Predlagatelj se pritožuje zoper oba sklepa, nasprotna udeleženka pa le zoper sklep o izdani začasni odredbi.

4. Predlagatelj v pritožbi uvodoma opozarja, da sodišče s popravnim sklepom ne more vsebinsko posegati v odločitev o stikih in jo spreminjati, saj je s tem poseženo v pravno varnost posameznikov. Ker ne gre za odpravo pisne pomote, bi odločitev lahko spremenilo le z novo odredbo.

Sodišče je z odločitvijo o stikih dejansko že odločilo o zaupanju hčerke v varstvo in vzgojo, saj bo deklica nesorazmerno več časa preživela z nasprotno udeleženko, in to kljub jasno izraženemu stališču v aktualni praksi o enakopravnosti obeh staršev in prvenstvu skupnega starševstva. Ker je pot do končne odločitve dolga, je sodišče s sprejeto odločitvijo začrtalo podlago za dokončno odločitev v zadevi. Gre za ustaljeno prakso sodišč in CSD, pa tudi izvedencev, ki ne glede na kasneje izkazane kompetence staršev vztrajajo pri stališču, da je treba slediti vzpostavljenemu režimu, kar je sodišče kot enega od razlogov za odločitev navedlo tudi v izpodbijanem sklepu. Pri tem ni upoštevalo dejstva, da je otroka iz skupnega bivališča odpeljala nasprotna udeleženka, ki je vzpostavila režim, kot dejansko poteka, drugačna prizadevanja predlagatelja pa označila za psihično nasilje. Čeprav je stališče, da je mati bolj primerna za vzgojo, že zdavnaj preseženo, je nasprotni udeleženec v postopku izkusil nasprotno. Če sodišče ne bi želelo prejudicirati odločitve o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo, bi moralo staršema nameniti enakovredno vlogo. Odločitev je slaba in v škodo otroka, kar bo nasprotna udeleženka s pridom izkoriščala.

Sodišče se ni opredelilo do argumentov, da stanovanje, kjer biva nasprotna udeleženka, ni najbolj primerno za bivanje, saj je mrzlo, stopnice so strme in nevarne, streha pušča, higiena je slaba. Nasprotna udeleženka z otrokom ne ravna ustrezno, v preteklosti je v nevarnost za življenje spravila vse tri, ko je v avtu vpila in ga udarila po roki. Je nervozna po naravi, se hitro vznemiri, je impulzivna ter kriči na hčerko, pri čemer je ne ustavi niti prisotnost tretjih oseb. A. A. ni zagotovljena ustrezna prehrana. Za otroka je sposoben poskrbeti bolje, sploh ker ima nasprotna udeleženka veliko dela z novorojenko. Vključitev v vrtec bi koristila psihosocialnemu razvoju deklice. Predlagatelj ocenjuje, da bo glede na sprejeto odločitev skrb za otroka v veliki meri prevzela babica, čeprav bi to lahko storil sam. Sodišče svoje odločitve tudi ni zadostno obrazložilo, temveč se je le oprlo na mnenje CSD, ki je deloval pristransko ter v škodo hčerki. Brez pridobitve izvedeniškega mnenja take začasne odredbe ne bi smelo izdati.

Odločitev o napotitvi na trening starševskih veščin ne more biti predmet začasne odredbe glede varstva in vzgoje otrok, saj zanjo ni podlage v Družinskem zakoniku (DZ), v konkretnem primeru pa tudi ne zasleduje cilja takojšnje zaščite otroka pred nepopravljivo škodo, ki bi mu sicer nastala. S strani strokovnjakov je potrjeno, da so tovrstni treningi učinkoviti le ob hoteni udeležbi in ne pod prisilo ob izrečeni denarni kazni. Sodišče sklepa ni obrazložilo glede izbora organizacije, niti v delu, ko je samo nasprotni udeleženki omogočilo obiskovanje treninga na daljavo, predlagatelju pa kljub oddaljenosti, redni zaposlitvi in določenim stikom ne. Prav tako ni obrazložen znesek denarne kazni.

Predlagatelj predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi oziroma spremeni tako, da izda začasno odredbo z vsebino, kot jo je predlagal, z ustrezno stroškovno posledico.

5. Nasprotna udeleženka uveljavlja vse dopustne pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Pri oblikovanju sklepa z 8. 12. 2022 je sodišče prezrlo, da iz dopolnjenega mnenja CSD izhaja predlagani vikend stik le vsak drugi vikend. Mnenje CSD se namreč sklicuje na predlog nasprotne udeleženke v zapisniku o predhodnem svetovanju s 25. 7. 2022. Tak predlog preprečuje, da bi prišlo do priviligiranja predlagatelja, ki je po mnenju CSD visoko konflikten in ima pomanjkljive starševske zmožnosti, v kar nima uvida. Zato bi bili stiki z očetom vsak vikend deklici v škodo.

Odločitev sodišča, da mora nasprotna udeleženka poskrbeti za prevoz hčerke na stik ob vikendih, je nepravilna, saj ne upošteva, da ima dojenčico D. D., rojeno ... 2022, ki se še doji. Zdržema tako ne more biti odsotna več kot dve uri, prav tako bi bilo nevarno in neustrezno, da bi v avtu vozila obe deklici. Gre za nesorazmerno breme, ob dejstvu, da ima predlagatelj možnost predaje otroka v B., s čimer bi se preprečili tudi konflikti ob prevzemu.

Sodišče pri odločitvi o zavrnitvi predloga za zaupanje otroka nasprotni udeleženki ni upoštevalo, da predlagatelj ustvarja zelo visoko stopnjo konflikta, kar je deklici v škodo. Tak položaj se bo nadaljeval, če bo hčerka do odločitve o glavni stvari ostala zaupana obema, saj se bo predlagatelj vtikal v odločitve iz dnevnega življenja nasprotne udeleženke. Ureditev o stikih že prejudicira končno odločitev, zato je na mestu odločitev o začasnem zaupanju otroka materi, ki bo poskrbela za vzpostavitev mirnega življenjskega okolja in predlagatelju preprečila ustvarjanje konfliktov, manipulacij z otrokom ter nadzor dnevnega življenja. Gre za odredbo, ki jo primeroma našteva 162. člen DZ.

Neutemeljeno je zavrnjen predlog, da se odredi vključitev A. A. v vrtec v B. Sodišče je v obrazložitvi podalo razloge za zavrženje predloga, v izreku pa ga je meritorno zavrnilo, s čimer je nasprotno udeleženko prikrajšalo za sodno varstvo. Napačna je ugotovitev, da CSD ni podal predloga za odločitev o vključitvi deklice v vrtec v B., saj je to storil 30. 9. 2022. Če predlog formalno ni bil popoln, bi sodišče lahko predlagalo, da ga dopolni. Predlog za izdajo začasne odredbe v tej smeri je podala tudi sama, razlogi zanj pa so razvidni iz mnenja CSD. Zaradi ogroženosti deklice bi mu sodišče moralo ugoditi, pri čemer bi predlog lahko vpisalo v nov spis, če je ocenilo, da ne gre za predmet urejanja v tem postopku.

Nasprotna udeleženka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in v izpodbijanih delih sklep spremeni skladno z njenimi predlogi, podrejeno pa, da ga razveljavi glede voženj ob sobotah in nedeljah ter glede izdaje začasne odredbe o varstvu in vzgoji ter o vključitvi v vrtec v B. ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

6. Oba udeleženca sta odgovorila na nasprotni pritožbi in predlagala njuno zavrnitev.

7. Pritožba predlagatelja zoper popravni sklep je utemeljena, pritožbi obeh udeležencev zoper sklep o izdajo začasne odredbe pa sta delno utemeljeni.

_O pritožbi zoper popravni sklep:_

8. Institut poprave sodne odločbe, kot ga ureja 328. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, ni namenjen popravljanju vsebine sodne odločbe, če do napake ne pride zaradi očitnih pisnih ali računskih pomot ali zaradi neskladnosti prepisa odločbe z izvirnikom. V obravnavanem primeru je sodišče s popravnim sklepom bistveno spremenilo izrek odločbe glede poteka vikend stikov, ki jih je za polovico zmanjšalo. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je pri odločitvi upoštevalo predlog CSD, a ga v odločbi ni povzelo. CSD je v dopolnitvi mnenja s 24. 10. 2022 predlagal stike v podobnem obsegu, kot jih je v izreku odločbe zapisalo sodišče, torej vsak torek in četrtek od zaključenega vrtca do 20.00 ure istega dne, prav tako od sobote od 11.00 do nedelje do 20.00 ure1, ter se skliceval na predlog predlagateljice, iz katerega pa res izhaja, da je vikend stike predlagala vsak drugi vikend.

9. Ker sodišče ni zagrešilo očitne pisne ali računske pomote, popravni sklep pa ni namenjen odpravljanju nasprotja med izrekom in obrazložitvijo ali dopolnjevanju razlogov za odločitev2, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo, tako da je predlog nasprotne udeleženke za izdajo popravnega sklepa zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

_O pritožbah udeležencev zoper sklep o začasni odredbi:_

10. Udeleženca sta starša mladoletne A. A., stare dve leti in pol. Med njima vlada visoko konflikten odnos, ki vpliva na dobro počutje otroka, saj se ne zmoreta dogovoriti o izvajanju starševske skrbi. Oba si v postopku prizadevata za zaupanje hčerke v vzgojo in varstvo ter predlagata začasno ureditev razmer z zaupanjem otroka, ureditvijo stikov, nasprotna udeleženka pa tudi z nadomestitvijo predlagateljevega soglasja za vpis v vrtec.

11. V postopkih odločanja glede zaupanja otroka v varstvo in vzgojo ter ureditve stikov je začasna odredba omejena le na nujne primere, ko je zaradi varstva otrokovih koristi treba ukrepati že pred izdajo končne odločbe, ker je otrok ogrožen. To pa je takrat, ko je zaradi ravnanja staršev ali svojih psihosocialnih težav utrpel, ali je zelo verjetno, da bo utrpel, škodo na duševnem zdravju in razvoju (157. člen DZ). Namen začasne odredbe torej ni v tem, da bi v konfliktnem odnosu med staršema predstavljala sredstvo za urejanje razmerij med starši in otroci še pred koncem rednega postopka. Čeprav DZ v 162. členu med začasnimi odredbami izrecno omenja tudi možnost zaupanja otroka v vzgojo in varstvo enemu od staršev, sodišče takšno začasno odredbo izda le takrat, kadar dejanske okoliščine kažejo, da je to nujno potrebno za preprečitev ogroženosti otroka. Zgolj konfliktnost v odnosu med staršema po razpadu partnerske zveze, ob ugotovitvi, da sta oba sposobna opravljati starševsko vlogo, da zmoreta prepoznati otrokove potrebe in zanj skrbeti, ne predstavlja razloga za prednostno izpostavljanje enega starša pri odločanju o dnevnih vprašanjih iz otrokovega življenja. Zato zavzemanja obeh pritožnikov, da bi jima sodišče že z začasno odredbo zaupalo hči v vzgojo in varstvo, ni utemeljeno3. Predlagatelj drugačne odločitve ne more doseči z izpostavljanjem slabih bivanjskih razmer pri nasprotni udeleženki, ki jih CSD ob ogledu ni ugotovil, niti z izražanjem pomislekov o zadostni skrbnosti nasprotne udeleženke za prehrano in zdrav razvoj otroka, saj ogroženost deklice v tej smeri ni bila zaznana. Očitki predlagatelja bolj kot na skrb za otroka kažejo na željo, da nasprotno udeleženko prikaže v slabi luči, kar pa mu uspeha v postopku ne more prinesti. Prav tako tudi nasprotna udeleženka ne more uspeti z očitki predlagatelju, da se vmešava v odločitve o dnevni skrbi za otroka, saj sta oba starša, dokler ni odločeno drugače, izenačena v pravici in odgovornosti izvajanja vzgoje in varstva.

12. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je predlagatelj po razpadu partnerske zveze ostal v C., v prej skupnem stanovanju, nasprotna udeleženka pa se je s hčerko odselila k mami v B., kjer je sedaj zaradi rojstva drugega otroka v oktobru 2022 na porodniškem dopustu. Zaradi razdalje med bivališčema udeležencev je aktivno vključevanje obeh staršev v vzgojo in varstvo oteženo. Njuna komunikacija temelji na konfliktnem odnosu, je slaba, nezadostna in neproduktivna, kar se odraža tudi pri dogovoru o izvajanju stikov. Deklica je izpostavljena negotovosti in sporom, kar ogrožujoče vpliva na njen zdrav psihosocialni razvoj. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da je treba še pred zaključkom postopka stike začasno urediti.

13. Sodišče prve stopnje je pri določitvi stikov upoštevalo mnenje CSD, ki se je oprlo na predlog nasprotne udeleženke, a je v izreku odločbe pri vikend stikih te določilo drugače, torej da ti s predlagateljem potekajo vsak teden in ne na 14 dni. Ker se predlagatelj v pritožbi zavzema za večji obseg stikov in upravičeno opozarja, da jih je sodišče (sploh ob upoštevanju popravnega sklepa) določilo brez spoštovanja enake pravice staršev, da sodelujejo pri vzgoji in varstvu otroka, pritožbeno sodišče v odločitev sodišča prve stopnje o obsegu določenih stikov, kljub zagrešeni bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, ni posegalo. Pri tem je upoštevalo, da je nasprotna udeleženka na porodniškem dopustu in da deklica ne obiskuje vrtca, tako da vse dneve preživljata skupaj. Po predlogu nasprotne udeleženke bi deklica pri predlagatelju prenočila le dvakrat mesečno, kar pa je bistveno manj kot pri nasprotni udeleženki. Zato po oceni pritožbenega sodišča odločitev, po kateri predlagatelj s hčerko preživi dva popoldneva tedensko in vsak vikend od sobote od 11. 00 ure do nedelje do 19.00 ure, v obdobju, ko nasprotna udeleženka ni zaposlena in za otroka skrbi doma, predstavlja uravnoteženo izvajanje starševske skrbi ter daje možnost obema staršema, da z otrokom ohranita in obogatita čustveno vez ter izgradita dobre temelje starševstva tudi po razpadu partnerske vezi. V primeru spremenjenih razmer in zaposlitve nasprotne udeleženke pred koncem postopka pa bo sodišče to odločitev lahko prilagodilo, upoštevajoč takrat ugotovljeno dejansko stanje in največjo korist otroka.

14. Nasprotna udeleženka utemeljeno opozarja, da zaradi rojstva drugega otroka težje opravlja daljše vožnje, zato je zanjo odločitev sodišča, da mora hčerko voziti na vikend stik in nazaj, močno obremenjujoča. Pritožbeno sodišče je v tem delu njeni pritožbi ugodilo ter odločitev o prevozu na vikend stik spremenilo tako, da deklico pri materi v B. v soboto ob 11.00 uri prevzame predlagatelj, nasprotna udeleženka pa poskrbi za prevoz nazaj, tako da hčerko prevzame v nedeljo ob 19.00 uri v C. 15. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki se je oprlo na mnenje CSD, izhaja, da imata starša predvsem težave v medsebojnem komuniciranju in ne v neposrednem izvajanju starševske skrbi. Pritožbeno sodišče soglaša, da bi bila napotitev na trening pri Društvu za nenasilno komunikacijo ali drugi podobni organizaciji priporočljiva, saj bi z izboljšanjem medsebojnega odnosa ter prepoznavanjem odgovornosti za lastna ravnanja pripomogla k bolj zdravemu razvoju deklice in s tem pokazala voljo za dosego napredka v starševski vlogi. Kljub temu ocenjuje, da v obravnavanem primeru v okviru začasne odredbe ni izpolnjenih pogojev za napotitev udeležencev na trening starševskih veščin pod pretnjo visoke denarne kazni, saj ogroženost otroka zaradi pomanjkanja teh veščin ni izkazana. Zato je v tem delu pritožbi predlagatelja ugodilo ter odločitev o napotitvi na trening starševskih veščin razveljavilo.

16. V postopku ni bilo z verjetnostjo izkazano, da bi bil otrok ogrožen, ker ne obiskuje vrtca v B. Deklica ima dve leti in pol in je v varstvu pri mami in babici. Zgolj priporočilo CSD, da vpis v vrtec predstavlja korist, saj otrok tam dobi strokovno in smotrno organiziran čas, ne predstavlja razloga za izdajo začasne odredbe. Čeprav je sodišče prve stopnje pri zavrnitvi predloga nasprotne udeleženke po nadomestitvi soglasja predlagatelja za vpis v vrtec v B. res izhajalo predvsem iz dejstva, da predlog v smeri izvajanja starševske skrbi v tem postopku sploh ni bil podan, na kar opozarja nasprotna udeleženka v pritožbi, pa je odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe pravilna iz že navedenih razlogov.

17. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbama udeležencev zoper sklep o izdaji začasne odredbe delno ugodilo (predlagatelju glede napotitve na trening starševskih veščin in obsega stikov, nasprotni udeleženki glede prevozov) in izpodbijani sklep spremenilo, kot to izhaja iz izreka te odločbe, v preostalem delu pa je pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi z zavarovanjem je sodišče pridržalo za končno odločbo.

1 Sodišče je stike določilo do 19.00 ure. 2 Sklep VS RS Cp 2/2002, tudi Ude, Komentar k 328. členu ZPP, Pravdni postopek s komentarjem, 3. knjiga, str. 202. 3 Sklep VSL IV Cp 1743/2019, odločba Ustavnega sodišča Up 410/01.