Jedro

Po določbi 7. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče v predhodnem preizkusu tožbe le-to s sklepom zavrže, če je bila zoper upravi akt, ki se z njo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enote Ljubljana, Inšpekcijska pisarna Domžale je z izpodbijano odločbo št. 356-02-1519/2004/12-4207 z dne 12.3.2008 med drugim odločil, da mora tožeča stranka takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo lesenega objekta- lesene vrtne lope v tlorisni izmeri 6m x 5m, v odmiku 11,5 m vzhodno od obstoječe občinske makadamske ceste in 50 m južno od stanovanjske hiše ..., na zemljišču s parc. št. 1309/10 k.o. ... (1. točka izreka), da mora v roku enega meseca po prejemu te odločbe odstraniti navedeni objekt ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje (2. točka izreka) ter jo opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo izvršil po drugih osebah (3. točka izreka).

Tožeča stranka v tožbi izpodbija navedeni upravni akt prvostopenjskega upravnega organa in predlaga, da ga naslovno sodišče odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožba ni dovoljena.

Po določbi 7. točke 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji – v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v predhodnem preizkusu tožbe, le-to s sklepom zavrže, če je bil zoper upravi akt, ki se z njo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila zoper izpodbijano odločbo mogoča pritožba, saj tega tožeča stranka ne zanika, to pa izhaja tudi iz njenega pravnega pouka.

Po vpogledu v upravne spise sodišče ugotavlja, da je bila izpodbijana odločba tožeči stranki vročena dne 13.3.2008, ni pa razvidno, da bi tožnica zoper njo vložila pravočasno pritožbo.

Na to ugotovitev je sodišče tožečo stranko s pozivom z dne 11.3.2011 (ki ga je pooblaščenec tožeče stranke prejel dne 15.3.2011, kar izhaja iz povratnice) opozorilo in jo pozvalo, da v odrejenem roku predloži dokazilo, da je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo. Hkrati jo je opozorilo na posledice, če navedenega dejstva ne bo dokazala.

Tožeča stranka je sodišču dne 18.3.2011 poslala odločbo št. 0612-189/2010/2 z dne 5.1.2011, iz katere pravnega pouka naj bi izhajalo, da je mogoč upravni spor zoper prvostopenjski sklep.

Sodišče je po vpogledu v navedeno odločbo ugotovilo, da gre za odločbo drugostopenjskega upravnega organa, s katero je le- ta ugotavljal utemeljenost pritožbe tožeče stranke zoper sklep prvostopenjskega organa št. 356-02-1519/2004/14-4207 z dne 14.4.2010, ne pa utemeljenost pritožbe zoper odločbo, ki jo tožeča stranka izpodbija v tem upravnem sporu.

Sodišče je zato zaključilo, da tožeči stranki ni uspelo izkazati, da je bila zoper izpodbijano odločbo vložena pritožba.

Glede na navedeno je sodišče v skladu z določbo 7. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo tožeče stranke zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, Inšpekcijske pisarne Domžale št. 356-02-1519/2004/12-4207 z dne 12.3.2008 zavrglo.

Odločitev sodišča o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.