Jedro

Samostojni podjetnik posameznik kot pravnoorganizacijska oblika ni ločen nosilca podjema, to je fizične osebe. Gre torej za en in isti subjekt. To pa pomeni, da se v obravnavanem primeru dolžnik po izvršilnem naslovu ne razlikuje od dolžnika po sklepu o izvršbi in je bilo zato ugovorno sklicevanje na določbo 24. člena ZIZ (ki predvideva odstop od načela formalne legalitete v subjektivnem smislu) neutemeljeno. Iz pojasnjenega razloga dolžnik tudi v pritožbi pravno zmotno navaja, da se izvršilni naslov, na podlagi katerega je upnik vložil predlog za izvršbo zoper fizično osebo A. A., ne glasi na dolžnika A. A. kot fizično osebo.

Drži sicer, da s statusnim preoblikovanjem samostojnega podjetnika posameznika v kapitalsko družbo na le-to kot univerzalno pravno naslednico preidejo tudi vse pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Za obveznosti podjetnika, ki se je preoblikoval v kapitalsko družbo, tako primarno odgovarja družba. Vendar pa ZGD-1 v 672. členu določa tudi subsidiarno odgovornost podjetnika. Po tej določbi namreč v primeru, če družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v sodni register, odgovarja zanje podjetnik z vsem svojim premoženjem.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika z dne 9. 3. 2022 zoper sklep o izvršbi I 287/2022 z dne 18. 2. 2022 zavrnilo (1. točka izreka) in dolžniku naložilo, da je dolžan upniku povrniti stroške v zvezi z odgovorom na ugovor v višini 447,98 EUR v roku 8 dni od prejema sklepa, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (2. točka izreka).

2. Dolžnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo. Navaja, da je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, sodbe Pg 899/2018-20 z dne 5. 10. 2018, ki se glasi zoper toženo stranko A. A. s. p. Podjetje A. A. s. p. je bilo dne 12. 3. 2020 statusno preoblikovano. Pravni naslednik je prevzemno podjetje B. d. o. o., matična številka 00. S preoblikovanjem podjetja s. p. so prešle vse pravice in obveznosti na prevzemno družbo. Res je, da prvi odstavek 7. člena ZGD-1 pravi, da podjetnik in družba odgovarjata za obveznosti z vsem svojim premoženjem. To je vse, kar pravi zakon. Vendar, obveznost mora biti najprej dokazana. Izvršilni naslov, na podlagi katerega je upnik vložil predlog za izvršbo zoper fizično osebo A. A., se ne glasi na dolžnika A. A. kot fizično osebo. V 9. točki izpodbijanega sklepa sodišče navaja: „Prvotnemu dolžniku je torej prenehal le status samostojnega podjetnika, kar pa ne vpliva na njegov procesni položaj kot stranke (fizične osebe) v postopku.“ S tako razlago sodišča se dolžnik ne strinja, saj je v nasprotju z zakonodajo. Prvotni dolžnik ni bil A. A. kot fizična oseba, ampak A. A. samostojni podjetnik, ki ne obstaja več. Upnik do sedaj nima sklepa na podlagi verodostojne listine zoper A. A. kot fizične osebe ali katerikoli drug naslov, na podlagi katerega bi lahko vložil izvršbo zoper A. A. Sodišče se poslužuje protipravne prakse, kjer se samo izbriše s. p. kjerkoli v postopku, kar pa ni niti najmanj strokovno postopanje. Takega ravnanja pa tu 7. člen ZGD-1 ne predvideva.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve zoper dolžnika A. A., na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani X Pg 899/2018 z dne 5. 10. 2018, v kateri je kot tožena stranka naveden A. A. s. p. 7. V izpodbijanem sklepu je pravilno pojasnjeno, da samostojni podjetnik posameznik kot pravnoorganizacijska oblika ni ločen nosilca podjema, to je fizične osebe (prim. šesti odstavek 3. člena in prvi odstavek 7. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1). Gre torej za en in isti subjekt. To pa pomeni, da se v obravnavanem primeru dolžnik po izvršilnem naslovu ne razlikuje od dolžnika po sklepu o izvršbi in je bilo zato ugovorno sklicevanje na določbo 24. člena ZIZ (ki predvideva odstop od načela formalne legalitete v subjektivnem smislu) neutemeljeno. Iz pojasnjenega razloga dolžnik tudi v pritožbi pravno zmotno navaja, da se izvršilni naslov, na podlagi katerega je upnik vložil predlog za izvršbo zoper fizično osebo A. A., ne glasi na dolžnika A. A. kot fizično osebo.

8. Ker je samostojni podjetnik posameznik in njegov nosilec en in isti subjekt, in sicer fizična oseba, le-ta pa ima sposobnost biti pravdna stranka vse do svoje smrti (76. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v obravnavani zadevi tudi obstoj te procesne predpostavke ni vprašljiv. Dejstvo, da se je dolžnik kot samostojni podjetnik posameznik statusno preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo (prim. 667. člen ZGD-1), na obstoj sposobnosti biti pravdna stranka A. A. kot fizične osebe v ničemer ne vpliva. Nasprotno pritožbeno stališče ni pravilno.

9. Drži sicer, da s statusnim preoblikovanjem samostojnega podjetnika posameznika v kapitalsko družbo na le-to kot univerzalno pravno naslednico preidejo tudi vse pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Za obveznosti podjetnika, ki se je preoblikoval v kapitalsko družbo, tako primarno odgovarja družba. Vendar pa ZGD-1 v 672. členu določa tudi subsidiarno odgovornost podjetnika. Po tej določbi namreč v primeru, če družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v sodni register, odgovarja zanje podjetnik z vsem svojim premoženjem. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je upnik v obravnavani zadevi v odgovoru na ugovor izrecno navedel, da s preoblikovanjem nastala družba B. d. o. o. kljub pozivu obveznosti po izvršilnem naslovu ni izpolnila, dolžnik pa v odgovoru na upnikov odgovor na ugovor tega niti ni izrecno prerekal. Prav tako ni niti zatrjeval, da bi že prevzemna družba izpolnila konkretno obveznost podjetnika, nastalo pred vpisom statusnega preoblikovanja v sodni register. Glede na zahtevo po obrazloženosti ugovora (ki je posledica dejstva, da upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom; prim. 53. člen ZIZ) pa je bilo na dolžniku breme zatrjevanja in dokazovanja, da je podan kateri od pravno upoštevnih ugovornih razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

10. Po povedanem je izpodbijana odločitev o zavrnitvi ugovora pravilna, posledično je pravilna tudi odločitev o upnikovih stroških ugovornega postopka (peti odstavek 38. člena ZIZ in 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče ni našlo niti niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispeval k odločitvi višjega sodišča (155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).