Jedro

Spremenjene okoliščine v luči 132. člena ZZZDR morajo biti bistvene oziroma znatne, sicer je prvotna pravnomočna odločitev o določitvi preživnine vsebinsko razvrednotena. Razmere od katerih je odvisna določitev preživnine stalno varirajo. Teza, da je potrebno upoštevati vsakršno in ne le bistveno spremembo, bi pomenila neprestano določanje vsakokratne mesečne preživnine skozi celotno preživninsko obdobje.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Toženec T. je kot oče tožnikov mladoletnega S. in mladoletnega M. dolžan za vsakega plačevati od 1.7.2012 dalje mesečno preživnino v višini 200,00 EUR, kar skupaj znese 400,00 EUR mesečno, in sicer s poštno nakaznico na naslov njune matere K. ...., do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke v 15 dneh, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 15 dne v mesecu v naprej, vse pod izvršbo.

Toženec je dolžan povrniti mladoletnima tožnikoma vse pravdne stroške s poštno nakaznico na naslov njune zakonite zastopnice K. .... v 15 dne pod izvršbo.“

II. Pritožba tožnice se zavrne.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zvišalo preživnino ki je znašala 130,00 EUR mesečno za vsakega otroka na 190,00 EUR mesečno za vsakega otroka. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki.

3. Tožeča stranka napada zavrnilni del sodbe in uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da zakoniti zastopnici pri preživljanju otrok pomagajo njeni starši, ki pa niso dolžni preživljati vnukov. To je dolžnost očeta. Starejši sin S. boluje za rahlim avtizmom, zato je zanj potrebno več sredstev za preživljanje. Preživnina 130,00 EUR je prenizka. Oče bi zanj lahko plačeval najmanj 200,00 EUR mesečno. Do spremenjenih razmer je prišlo tudi pri bivanju tožnikov. Do leta 2008 zakonita zastopnica ni plačevala rezervnega sklada, zdaj bi bilo potrebno ta strošek upoštevati. Prav tako strošek za internetni priključek. Toženec plačuje za starejšo hči iz drugega zakona 175,00 EUR mesečno. Toliko bi lahko plačeval tudi za tožnika.

4. Toženec se pritožuje iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Sodišču očita, da je zmotno ugotovilo višino njegovih mesečnih prihodkov. Za leto 2006 je ugotovilo, da je prejemal 370,00 EUR mesečno, sedaj pa 1.200,00 EUR mesečno, kar je popolnoma napačno. Sodišče je upoštevalo njegov bruto in ne neto prihodek. V svojem zaslišanju je toženec večkrat jasno povedal, da je po odštetju prispevkov in davčnih dajatev njegov mesečni prihodek 500,00 EUR. Tudi način ugotavljanja prihodka za leto 2006 ni bil pravilen. Ugotavljanje na podlagi dohodninske odločbe je lahko zelo nepravilno in nezanesljivo in privede do napačnih rezultatov. Prav tako je bila njegova preživninska obveznost za hčerko v letu 2006 bistveno manjša, kar vpliva na domnevno povečano sposobnost plačevanja preživnine. Pri zakoniti zastopnici je sodišče upoštevalo njene neto prihodke, pri tožencu pa ne, kar onemogoča primerjavo. Ugovarja tudi pomanjkanje trditvene podlage glede povečanja potreb otrok. Zakonita zastopnica tožeče stranke ni z ničemer opredelila, kako naj bi se stroški povečali. To je storilo sodišče v sodbi, kar je nepravilno. Zatrjuje tudi da so se stroški tožnikov, ki so v vrtcu in šoli, zmanjšali. S. obiskuje šolo, stroški pa so nižji kot so bili, ko je obiskoval vrtec. Obšolske dejavnosti financirajo starši zakonite zastopnice. Sodišče jih zato ne more umestiti v stroške, ki sta jih dolžna financirati starša. Če so se stari starši prostovoljno odločili financirati prostovoljne dejavnosti, je to potrebno šteti kot darilo. Toženec tudi ni dolžan prispevati za dopustovanje svojih otrok z zakonito zastopnico. Če toženec sam na morje z otroki ne hodi, ker za to nima zadosti denarja, je neprimerno, da je sodišče priznalo tožnikoma znesek iz naslova počitnic, ki jih preživljata z zakonito zastopnico in ga mora plačevati toženec. Poleg tega je zakonita zastopnica navedla, da odhajajo na morje skupaj z njenimi starši, ki tudi v večji meri dopust financirajo.

5. V odgovoru na pritožbo tožeče stranke tožena stranka predlaga njeno zavrnitev.

6. Pritožba tožene stranke je utemeljena, pritožba tožeče stranke pa ni utemeljena.

7. V skladu s 132. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1) sodišče preživnino zviša, če ugotovi, da je prišlo do sprememb potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Spremenjene okoliščine v luči citiranega določila pa morajo biti bistvene oziroma znatne.

8. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo spremenjene razmere, povezane s stroški preživljanja mladoletnih otrok ter mesečnim zaslužkom toženca. Upoštevalo je, da sta bila ob določitvi preživnine dečka stara leto in tri leta. Sedaj mlajši deček hodi v vrtec, starejši pa je začel obiskovati šolo. V času, ko je starejši deček še obiskoval vrtec, je bilo zanj potrebno plačevati 100,00 EUR mesečno. Sedaj ko obiskuje šolo pa znašajo stroški šolske prehrane in obveznosti v zvezi s šolo 72,00 EUR mesečno. V tem delu sodišče ni ugotovilo spremenjenih potreb, saj so se stroški dejansko zmanjšali. Mlajši deček, ki v času določitve preživnine še ni hodil v vrtec, je začel obiskovati vrtec. Oba otroka obiskujeta tudi zunajšolske dejavnosti, ki jih sicer plačujejo starši zakonite zastopnice. Stroški nastajajo z obiskovanjem tečaja angleščine, ki stane 3,5 EUR, nogometa 11,25 EUR in plavanja 31,00 EUR, Martin pa obiskuje tudi glasbeno šolo, za katero je sodišče ocenilo, da znaša strošek 55,00 EUR mesečno, kolikor znašajo stroški pouka v javni glasbeni šoli, kljub temu, da je zakonita zastopnica zatrjevala strošek 143,00 EUR mesečno.

9. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo tudi, da je toženec v letu 2006 zaslužil 370,00 EUR mesečno, sedaj pa je njegov mesečni zaslužek približno 1.200,00 EUR. Ocenilo je, da so se toženčeve pridobitne zmožnosti od določitve preživnine povečale za trikrat. 10. Toženec v pritožbi utemeljeno napada odločitev prvostopenjskega sodišča. Pritožba trdi, da znaša toženčev mesečni dohodek okoli 500,00 EUR, znesek, ki ga je upoštevalo sodišče, pa predstavlja bruto znesek od katerega je potrebno odšteti stroške in dajatve. Iz toženčeve izpovedi izhaja, da je njegov mesečni zaslužek približno 1.200,00 EUR, vendar mora mesečno plačati 350,00 EUR za prispevke, 100,00 EUR za potne stroške, 100,00 EUR za stroške telefona in 50,00 EUR za pisarniški material ter porabo elektrike v poslovnem prostoru. Ugotovitve prvostopenjskega sodišča o trikratnem povečanju toženčevega zaslužka so tako napačne.

11. Utemeljena je tudi pritožbena graja, ki se nanaša na ugotovljene povečane potrebe mladoletnih tožnikov. Sodišče je ugotovilo, da se spremenjene potrebe mladoletnih dečkov nanašajo predvsem na obiskovanje zunajšolskih dejavnosti, mlajši deček pa je pričel obiskovati vrtec. Stroški, ki jih je sodišče ugotovilo v zvezi s obiskovanjem zunajšolskih dejavnosti znašajo okoli 100,00 EUR mesečno, stroške pa pokrivajo starši zakonite zastopnice tožnikov, vendar tega stroška ni mogoče (po oceni pritožbenega sodišča) prevaliti na toženca. Obseg zadovoljenih premoženjskih potreb otrok je odvisen od zmožnosti njihovih staršev. Večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otroških potreb je mogoče zadovoljiti. Prav tako pa je bilo v postopku na prvi stopnji ugotovljeno, da zakonita zastopnica prejema za oba otroka otroški dodatek v višini 157,00 EUR, česar pa sodišče v okviru presoje preživninskih potreb otrok ni upoštevalo, kar je v nasprotju s še vedno večinsko in pravilno sodno prakso.

12. Spremenjene okoliščine v luči 132. člena ZZZDR morajo biti bistvene oziroma znatne, sicer je prvotna pravnomočna odločitev o določitvi preživnine vsebinsko razvrednotena. Razmere od katerih je odvisna določitev preživnine stalno varirajo. Teza, da je potrebno upoštevati vsakršno in ne le bistveno spremembo, bi pomenila neprestano določanje vsakokratne mesečne preživnine skozi celotno preživninsko obdobje. Po stališču pritožbenega sodišča se preživninske in premoženjske razmere, na katerih tožba utemeljuje zvišanje preživnine sploh niso bistveno spremenile. Bistveno zvišanje toženčevega prihodka ni izkazano, manjše spremembe preživninskih potreb mladoletnih tožnikov, povezanih z obiskovanje izvenšolskih dejavnosti (enega dečka pa z obiskovanjem vrtca) pa so pokrite s povečanim otroškim dodatkom, ki ga prejema zakonita zastopnica in ga je pritožbeno sodišče pri ugotavljanju nepokritih potreb otrok upoštevalo.

13. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da starejši sin S. boluje za rahlim avtizmom, zato potrebuje več skrbi, nege in sredstev za preživljanje, vendar ne navaja, da bi se razmere v zvezi s tem spremenile. Navedb v zvezi s tem ne konkretizira in ostajajo na pavšalni ravni. Ker so pritožbene navedbe glede povečanih stroškov za preživljanje mladoletnih otrok ostale na pavšalni ravni, jih je višje sodišče zavrnilo kot neutemeljene.

14. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da ji nastaja strošek v zvezi z rezervnim skladom. Gre za pritožbeno novoto, ki je v sporih iz razmerij med starši in otroki sicer dovoljena (414. člen Zakona o pravdnem postopku (2)), vendar posplošena navedba, da od leta 2008 nastaja strošek v zvezi s plačevanjem rezervnega sklada, ni dovolj konkretizirana ne izkazana in je neutemeljena.

15. Enako pavšalne so pritožbene navedbe o tem, da bi moralo sodišče upoštevati tudi stroške za internetni priključek. Strošek ni ne izkazan, ne konkretiziran.

16. Po stališču pritožbenega sodišča se torej razmere, na katerih tožba utemeljuje zvišanje preživnine, niso bistveno spremenile. Ker je tako, prizadevanje za zvišanje preživnine ne more biti materialnopravno utemeljeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zahtevek na zvišanje preživnine zavrnilo (358. člen ZPP). Ker pritožba tožene stranke ni utemeljena, jo je sodišče zavrnilo (353. člen ZPP).

17. Po določilu 413. člena ZPP lahko sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki o stroških odloči po prostem preudarku. Sodišče se ni spuščalo v presojo uspeha strank, ampak je upoštevaje premoženjsko stanje strank in razlogov za spor odločilo, da krije vsaka svoje stroške.

(1) Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZZDR.

(2) Ur. l. RS, št. 45/2008; v nadaljevanju ZPP.