Jedro

Predlagateljica je dejansko šele z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 18. 5. 2021, od nasprotnega udeleženca zahtevala plačevanje preživnine za hčerko A. A., zato je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je nasprotnemu udeležencu od tega datuma dalje naložilo, da plačuje mesečno preživnino za svojo hčerko.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje mladoletno hči udeležencev postopka A. A., rojeno ... 2019, zaupalo v varstvo, vzgojo in oskrbo materi B. B. (I. točka izreka), očetu C. C. naložilo, da od 18. 5. 2021 dalje zanjo plačuje mesečno preživnino v višini 200 EUR (II. točke izreka) ter določilo stike med očetom in hčerko (III. točka izreka). Kar je zahtevala predlagateljica več, in sicer, da nasprotni udeleženec preživnino plačuje tudi v času od 19. 9. 2019 do 17. 5. 2021 je zavrnilo, prav tako preživninski zahtevek nad 200 EUR ter tudi drugačno ureditev stikov, kot jo je določilo v II. točki1 sklepa (IV. točka izreka). Odločilo je tudi, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (V. točka izreka).

2. Zoper II. in IV. točko izreka sklepa se je pravočasno iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov pritožila predlagateljica in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi v celoti ugodi ter sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da predlog predlagatelja kot neutemeljen zavrne (verjetno pravilno: da predlogu predlagateljice ugodi) ter nasprotnemu udeležencu naloži v plačilo vse stroške celotnega postopka.

Kot bistveno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje določiti preživnino od 24. 7. 2020, ko je predlagateljica vložila predlog zaradi zaupanja mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo materi, zaradi določitve preživnine in zaradi določitve stikov oziroma že od meseca februarja 2020, ko je po elektronski pošti na sodišče oddala predlog zaradi določitve preživnine in zaradi določitve stikov. Glede na to, da je v dokaznem postopku na prvi stopnji sodišču predložila vse dokumente, po katerih se po sodni praksi odmeri višino preživnine, bi moralo sodišče prve stopnje zaključiti, da je predlagateljica upravičeno zahtevala preživnino za A. v višini 250 EUR na mesec.

3. Nasprotni udeleženec je na vročeno pritožbo odgovoril, predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 196. členom DZ2 se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine. Pritožnica neutemeljeno trdi, da je preživnino zahtevala že z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 24. 7. 2020. Iz navedene vloge ne izhaja, da predlagateljica od nasprotnega udeleženca zahteva plačevanje preživnine za hčerko A., saj z njo zahteva le, da se uredijo stiki med A. in nasprotnim udeležencem. Res je na koncu te vloge predlagateljica pripisala, da je vlogo za preživnino in stike po elektronski pošti oddala že februarja, ker ni mogla urediti otroških dodatkov. Zaradi tega pripisa pa vloge z dne 24. 7. 2020 ni mogoče šteti kot predloga za določitev preživnine za mld. A., kot zmotno meni pritožnica. V spisu se v prilogah pod IV R 00/2020 nahaja elektronska pošta predlagateljice z dne 13. 2. 2020, ki jo je poslala na Okrajno sodišče v Kranju, vendar iz njenega besedila (priloge nima) ni razvidno niti to, za katero hčerko preživnino zahteva. Poleg tega ta vloga tudi ne izpolnjuje zahtev iz 105.b člena ZPP3. Zato sodišče prve stopnje tudi te vloge ni moglo šteti kot predloga za določitev preživnine za mld. A. Predlagateljica je dejansko šele z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 18. 5. 2021, od nasprotnega udeleženca zahtevala plačevanje preživnine za hčerko A., zato je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je nasprotnemu udeležencu od tega datuma dalje naložilo, da plačuje mesečno preživnino za svojo hčerko.

6. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (189. člen DZ). Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da starša v postopku kot primerno mesečno preživnino ocenjujeta znesek med 150 in 250 EUR in da sta bila na razgovoru pri CSD 6. 7. 2020 soglasna, da oče plačuje za A. 100 EUR mesečne preživnine, s čimer sta enkrat že ovrednotila potrebe mladoletne A. in njune skupne preživninske sposobnosti, predvsem pa znesek, ki ga je oče finančno zmogel. Sodišče prve stopnje je nato kot ključno ugotovilo, da znašajo mesečni stroški za preživljanje mladoletne A. 380 EUR in da so materialne zmožnosti obeh A. staršev primerljivo enake. Upoštevalo je še, da bo oče v času stikov poskrbel za A. v smislu prehrane in razvedrila in da je izrazil pripravljenost, da bo poleg preživnine A. tudi kaj kupil, ter zaključilo, da je primeren znesek, ki naj ga oče mesečno prispeva k A. preživljanju, 200 EUR. Nobene od navedenih ugotovitev in okoliščin pritožba ne izpodbija. Pritožnica meni le, da je iz predloženih potrdil o plači, potrdil o drugih dohodkih, potrdil o morebitnem denarnem nadomestilu, denarni pomoči, otroškemu dodatku, štipendiji oziroma drugih socialnih transferjih, zadnji odločbi o odmeri dohodnine in bančnih izpiskov transakcijskih računov, katerih imetnika sta oba starša, razvidno, da je zahtevani znesek preživnine v višini 250 EUR mesečno utemeljen. Navedena trditev pa je prepavšalna, da bi jo pritožbeno sodišče lahko upoštevalo. Poleg tega iz naštetih dokazov potrebe otroka in v celoti materialne in pridobitne zmožnosti staršev niso razvidne. Zato navedena trditev ne more omajati odločitve sodišča prve stopnje, da je primerna mesečna preživnina 200 EUR, ki jo je sodišče določilo v skladu z ugotovljenimi in neizpodbijanimi potrebami otroka ter zmožnostmi staršev.

7. Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene, prav tako niso podane kršitve na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-14). Odločitev sodišča prve stopnje je tudi v skladu z materialnim pravom. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8. Ker je bil predmetni postopek potreben zaradi varovanja koristi mladoletnega otroka, je sodišče skladno z določilom 101. člena ZNP-1 po prostem preudarku odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Pravilno v III. točki izreka. 2 Družinski zakonik, Uradni list RS, številka 15/17 3 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 4 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, številka 16/2019