Jedro

Tožena stranka je pritožbo vložila po pooblaščencu, univ. dipl. pravniku, za katerega ni izkazano potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Ker ni izkazano, da je pooblaščenec, ki je vložil pritožbo, upravičen za zastopanje pred višjim sodiščem, saj potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni predložil (tega ni predložil niti v postopku pred sodiščem prve stopnje), je taka pritožba na podlagi 2. odstavka 89. člena ZPP nedovoljena in jo je potrebno zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrže. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 1. 2013, ki jo je dne 1. 2. 2013 tožeči stranki podala tožena stranka, nezakonita (I. točka izreka). Ugotovilo je, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še traja, tožena stranka pa je dolžna tožnico pozvati in vrniti na delovno mesto „VODJA VI“, jo za obdobje od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ji za isto obdobje obračunati bruto zneske mesečnih nadomestil plač upoštevaje bruto plačo, ki bi bila tožeči stranki izplačana (pravilno: obračunana), če bi v istem obdobju delala pri toženi stranki, plačati od tako obračunanih zneskov predpisane davke in prispevke ter tožeči stranki izplačati mesečne zneske nadomestil plač skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 18. dne v mesecu za pretekli mesec (točka II izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 1.109,59 EUR v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (točka III izreka).

Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP pritožuje tožena stranka. Navaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev nezadostno utemeljilo in navedlo ugotovitve, ki niso dokazno podprte. Prav tako je napačno in zmotno uporabilo materialni predpis, ker je svojo odločitev oprlo na 156. člen ZJU ob trditvi, da se določbe ZDR ne uporabljajo. To ne drži. Sodišče prve stopnje je spregledalo 22. člen ZJU, na podlagi katerega se drugi del, posebne določbe za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti uporablja le za te uslužbence in ne za javne zavode, med katere spada tudi tožena stranka. Tako se za javne zavode uporabljajo le določbe do vključno 21. člena ZJU. Sodišče prve stopnje je tudi napačno ugotovilo dejansko stanje in pri sprejetju zaključkov ni upoštevalo tožbenih navedb v smeri, da je bila tožnica v bolniškem staležu in je iz tega razloga tožena stranka njen izpad nadomestila z novim delavcem, saj je morala zagotoviti kontinuiteto vodenja kuhinje. Spremembe Pravilnika o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih v Splošni bolnišnici A. so bile sprejete, ko tožnica ni bila več v bolniškem staležu, ampak na delu. Te uvajajo le mandatno dobo vodij v Upravno tehničnih dejavnostih. S tem v zvezi pa je bil pripravljen razpis za prosto delovno mesto vodje kuhinje z mandatno dobo. Uvedba mandatne dobe ne predstavlja organizacijske spremembe, zato tožena stranka sprememb ni bila dolžna poslati sindikatom v predhodno mnenje. Zaradi navedenega predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje oziroma podredno sodbo spremni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Navaja, da je neutemeljena in predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne, potrdi izpodbijano sodbo in toženi stranki naloži, da tožeči stranki povrne nastale stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni dovoljena.

V postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem je skladno s 3. odstavkom 87. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, ki ni oseba iz 3. odstavka 87. člena ZPP, jo sodišče na podlagi 2. odstavka 89. člena ZPP kot nedovoljeno zavrže. Tožena stranka je pritožbo vložila po pooblaščencu B.B., univ. dipl. pravniku, za katerega ni izkazano potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Ker ni izkazano, da je pooblaščenec, ki je vložil pritožbo, upravičen za zastopanje pred višjim sodiščem, saj potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni predložil (tega ni predložil niti v postopku pred sodiščem prve stopnje), je taka pritožba na podlagi 2. odstavka 89. člena ZPP nedovoljena in jo je potrebno zavreči. Tožena stranka je bila v pravnem pouku poučena o tem, da bo sodišče pritožbo zavrglo, če bo pritožba nepopolna ali nerazumljiva ali če odvetnik ne bo predložil pooblastila. Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določila 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v popravo (336. člen ZPP), pritožbeno sodišče tožene stranke ni pozvalo na dopolnitev pritožbe (vloge) s potrdilom o opravljanem pravniškem državnem izpitu, ampak je pritožbo zavrglo skladno s 352. členom ZPP, saj je ni zavrglo že sodišče prve stopnje.

Tožeča stranka z odgovorom na pritožbo k odločitvi ni bistveno pripomogla, zato sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 155. členom ZPP).