Jedro

Če so delavci elektra pri odpravljanju škode "prezrli", da so ob daljnovodu ostale že posekane smreke, ki jih je posekal obdolženi, to dejstvo obdolženca ne ekskulpira.

Izrek

Pritožba zagovornice obdolženega A. K. se z a v r n e kot neutemeljena in sodba sodišča prve stopnje potrdi. Obdolženec je dolžan kot strošek pritožbenega postopka plačati 40.000,00 SIT povprečnine.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je, z navedeno sodbo,spoznalo obdolženega A.K., za krivega kaznivega dejanja poškodovanja javnih naprav iz malomarnosti po členu 320/I in II Kazenskega zakonika ter mu izreklo pogojno obsodbo, v okviru katere mu je določilo kazen enega meseca zapora in preizkusno dobo enega leta. Obdolžencu so bili naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka v znesku 35.000,00 SIT, oškodovanemu E.C. pa mora plačati premoženjskopravni zahtevek v znesku 127.900,00 SIT. Proti takšni sodbi se je pritožila obdolženčeva zagovornica. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, izpodbija pa tudi odločbo o premoženjskopravnem zahtevku. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Povsem pravilno in popolno je bilo ugotovljeno na prvi stopnji dejansko stanje. Prvostopna sodba se utemeljeno sklicuje na obdolženčev prvi zagovor, v katerem je dopustil možnost, da je spregledal kakšno drevo, ki je bilo skrito. Da je bilo tako, so potrdili tudi izvedeni dokazi, ogled, predvsem pa izpoved priče M. K., ki je na glavni obravnavi povedal, da so bile vse smreke posekane na enak način,obdolženec pa je takšen način sekanja tudi potrdil in to potem, ko je poslušal izpoved te priče.Nesprejemljiva je trditev pritožbe o tem, češ da je drevesa samostojno podiral V. T.. Tako obdolženec, kot navedena priča, sta namreč med preiskovalnimi opravili jasno povedala, da je T. obdolžencu le pomagal in bil torej le pomočnik žagal (podiral) pa je obdolženec.

Pritožbeno sodišče tudi ne more sprejeti pritožbene trditve,da naj bi za obdolžencem po 19. 2. 1998 na istem mestu sekal še kdo tretji, vsled česar naj bi bilo vprašljivo, ali je drevo, ki je poškodovalo električni vod, podrl obdolženec. Pri tem le ne gre prezreti dejstva, da je obdolženec sekal v gozdu svoje sestre, očitno po naročilu in zaradi odprave škode. Zato kdo drug za njim, v tako kratkem času, zagotovo ni sekal,sekanje tam pa je bilo tudi očitno nevarno in bi si eventuelni tatovi, na katere smiselno nakazuje pritožba, poiskali primernejši kraj in tudi debelejša drevesa,kot pa so bila ugotovljena ob ogledu in kot jih je opisal priča K.. Obdolženec se tako ob zanesljivi ugotoviti, da je drevo posekal on, ne more sklicevati na to, da bi delavci E. takšno smreko morali videti že ob odpravljanju škode dne 19.2.1998, saj ga takšna opustitev delavcev ne ekskulpira. Po oceni pritožbenega sodišča pa je v sodbi pravilno ugotovljena tudi podlaga in višina premoženjskopravnega zahtevka. Sodišče je imelo, v izpovedbah predstavnika E. M. T. in računih, dovolj osnove za odločitev o premoženjskopravnem zahtevku, pravilno pa je ugotovilo tudi višino, saj je sodišče obdolžencu naložilo v plačilo le del, ki ga E. zavarovalnica ni plačala. Vse navedeno tako pokaže, da je bilo dejansko stanje na prvi stopnji ugotovljeno pravilno in popolno.

Uradni preizkus izpodbijane sodbe, ni pokazal kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti,niti kršitev kazenskega zakona na škodo obdolženca, prav tako pa preizkus obdolžencu izrečene kazenske sankcije pokaže, da je sodišče tako pri izbiri, kot pri določanju višine ter preizkusne dobe, pravilno upoštevalo vse okoliščine, ki na izbiro kazenske sankcije vplivajo.

Iz navedenih razlogov, je bilo potrebno pritožbo zavrniti, kot neutemeljeno in potrditi prvostopno sodbo. Ker obdolženec s pritožbo ni uspel, mora plačati kot strošek pritožbenega postopka povprečnino. Višina je določena glede na zahtevnost zadeve in premoženjske razmere obdolženca.