Jedro

Sodišče opravi prodajo stvari po določbah ZNP, če to predlagajo vsi solastniki v roku 30-ih dni od pravnomočnosti sklepa. Če takega predloga (soglasja) ni, se nepravdni postopek konča. Solastnik, ki želi doseči prodajo, mora zahtevati prodajo v izvršilnem postopku po pravilih, ki veljajo za izvršbo za razdelitev stvari.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom nepravdni postopek v delu, ki se nanaša na delitve parcele št. 829/3 k.o. X, ustavilo (točka I. izreka sklepa). Nepremičnini, parc. št. 829/5 in 829/6, obe k.o. X, katere solastniki so predlagatelji vsak do 1/8 in nasprotni udeleženec do 5/8, pa razdeli tako, da se nepremičnina proda na javni dražbi, izkupiček od prodanih nepremičnin pa razdeli med predlagatelje in nasprotnega udeleženca tako, da prejmejo predlagatelji vsak 1/8 kupnine, nasprotni udeleženec pa 5/8 kupnine (točka II/1. izreka sklepa). Odločilo je tudi, da so predlagatelji dolžni A. V. iz naslova skupnih stroškov postopka nerazdelno povrniti 493,60 EUR v roku 15-ih dni (točka II/1 izreka sklepa).

2. Zoper sklep so se pritožili predlagatelji in nasprotni udeleženec. Predlagatelji se pritožujejo zoper točko II/2. izreka sklepa iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajajo, da so sledili predlogu, takrat predlagatelja A. V., da se nepremičnina razdeli tako, da jo v celoti prejme v last V., nasprotnim udeležencem pa izplača njihove solastne deleže. Ker se predlagatelj ni strinjal z mnenjem cenilca, ki so ga predložili nasprotni udeleženci, je bil v postopku določen nov cenilec, s katerim se tudi ni strinjal, nakar je predlog za delitev nepremičnine umaknil. Nepremičnine pa ni bil pripravljen prodati po vrednosti, ki jo je sam ponudil v odkup. Očitno že od vsega začetka ni imel namena deležev odkupiti po tržni ceni. Tako ni razloga, da bi bil upravičen do povračila skupnih stroškov. Pritožniki menijo, da bi se v tem primeru lahko stroški delili po načelu krivde. Plača tisti, ki je stroške krivdno povzročil (neutemeljeni predlogi, očitno nepošteno ravnanje). Pritožniki predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano točko sklepa razveljavi in predlagatelja oprosti povračila stroškov postopka.

3. Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper točko II/1. napadenega sklepa. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter postopek delitve ustavi, stroškovni del pod točko 2. pa ostane nespremenjen. Pritožuje se iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi nasprotni udeleženec v letu 2009, ko je predlagal razdružitev solastne nepremičnine, zaradi ugodnih razmer, lahko izplačal takratne nasprotne udeležence. Stranke so zaradi spremenjenih razmer na trgu ugotovile, da nepremičnine ni mogoče prodati tudi zato, ker je obremenjena z dosmrtnim gospodarstvom celotne nepremičnine v korist nasprotnega udeleženca. Pričakoval je, da bo sodišče v postopku uporabilo določilo 70/3 člena SPZ in delitveni postopek odložilo za tri leta, ko se bodo gospodarske razmere izboljšale in mu bo zagotovljeno, da ob eventuelni prodaji v celoti obdrži svoje pravice, ki so vknjižene v zemljiški knjigi v njegovo korist. Star je 80 let in mu bivanje v solastni hiši predstavlja edino domovanje, zato nasprotuje razdelitvi nepremičnine na način, ko bi izgubil svoje dosmrtne pravice. Pri tem se sklicuje na 109. člen ZNP. Izpolnjen tudi ni pogoj (123/2 člen ZNP), da morajo s prodajo soglašati vsi solastniki. Z umikom predloga – konkludentnim dejanjem je pritožnik izrazil nasprotovanje prodaje nepremičnin, kategorično pa nasprotuje prodaji svojega 5/8 deleža. 4. Pritožbe niso utemeljene.

5. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dejanske ugotovitve prvega sodišča in njegovo materialno pravno stališče, kar je oboje jasno in prepričljivo utemeljeno v razlogih izpodbijanega sklepa. Na te razloge se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče tudi v celoti sklicuje, ker je v njih tudi vsebovan odgovor na drugačna pravna stališča v pritožbi.

K pritožbi nasprotnega udeleženca

6. Prvo sodišče je kot pravno podlago delitve solastnine uporabilo določila členov 118 do 129 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ter določilo 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Med strankami ni sporno, da je predmet delitve enodružinska stanovanjska hiša, kjer delitev v naravi ni možna. Odločitev sodišča, da je v konkretnem primeru mogoča le civilna delitev solastne nepremičnine (prodaja nepremičnine na javni dražbi, izkupiček pa se razdeli med solastniki v skladu z njihovimi solastnimi deleži), je povsem pravilna, kajti tudi možnosti, da eden od solastnikov izplača ostale solastnike v višini vrednosti njihovega solastnega deleža, solastniki niso izkoristili.

7. Sklicevanju pritožbe na drugi odstavek 123. člena ZNP, da morajo s prodajo soglašati vsi solastniki, česar v tem primeru ni bilo, ni slediti. Določilo drugega odstavka 123. člena pravi, da sodišče opravi prodajo stvari po določbah ZNP, če to predlagajo vsi solastniki v roku 30-ih dni od pravnomočnosti sklepa. Če takega predloga (soglasja) ni, se nepravdni postopek konča. Solastnik, ki želi doseči prodajo, mora zahtevati prodajo v izvršilnem postopku po pravilih, ki veljajo za izvršbo za razdelitev stvari. Posledice prodaje v nepravdnem oziroma izvršilnem postopku pa so različne (109. člen ZNP).

8. Pritožba nadalje pravi, da je nasprotni udeleženec pričakoval, da bo sodišče uporabilo določilo člena 70/3 SPZ in delitveni postopek odložilo za 3 leta. Navedeno določilo pravi, da sodišče lahko odloži delitev za največ 3 leta, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev. V samem postopku je nasprotni udeleženec, ker (po prejemu cenitve nepremičnine) ni bil pripravljen izplačati solastnikov, predlog za delitev umaknil, postopek pa se je po predlogu tedaj nasprotnih udeležencev, sedaj predlagateljev, nadaljeval. Pritožnik se v postopku ni skliceval oziroma sodišču ni predlagal, da delitev odloži. Navedba je torej novota, ki v pritožbenem postopku ni upoštevna (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Novoto pa predstavlja tudi navedba, da je nasprotni udeleženec star 80 let, da je solastna hiša njegovo edino domovanje in da nasprotuje delitvi, ker bi na ta način izgubil svoje dosmrtne pravice. Na te navedbe pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker tudi niso odločilnega pomena za rešitev zadeve (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

K pritožbi predlagateljev

9. O stroških postopka v nepravdnem postopku sodišče odloči na podlagi 35. in 126. člena ZNP. Tako je sodišče tudi odločilo. Skupne stroške je razdelilo v sorazmerju z velikostjo solastnih deležev. ZNP v petem odstavku 35. člena pa določa, da mora udeleženec ne glede na izid postopka, povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo. Navedbam v pritožbi, da nasprotni udeleženec po prejemu cenitve ni bil pripravljen izplačati solastnih deležev predlagateljev kaže na to, da že ob vložitvi predloga za razdružitev nepremičnine, ni ravnal pošteno oziroma da ni imel namena odkupiti solastnega deleža po tržni ceni, ni slediti. Nasprotni udeleženec je povsem utemeljeno predlagal novega cenilca v postopku, saj cenitev (izvedensko mnenje) pridobljena pred sodnim postopkom (pravdo) predstavlja le del trditvene podlage in ne dokaz, na katerega bi sodišče oprlo svojo odločitev. Po povedanem petega odstavka 35. člena ZNP v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti in je odločitev sodišča, ki je skupne stroške, kar stroški izvedenke so, razdelilo v sorazmerju z velikostjo solastnih deležev, pravilna (126. člen ZNP).

10. Po povedanem se pritožbe strank pokažejo kot neutemeljene. Pritožbeno sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.