Jedro

Stališče nasprotnega udeleženca, da sodišče začasne odredbe ne bi smelo izdati, ker predlagateljica ni niti trdila še manj dokazala, da ne more pokriti eksistencialnih potreb otrok, je materialno pravno zmotno. Splošno znano je, da sprotno zadovoljevanje potreb otroka vpliva na njegov psihofizični razvoj, zato je v primeru, ko eden od staršev za preživljanje otroka ne prispeva nič ali le malo in glede na svojo oceno, kaj in kdaj bo plačal, otrok ogrožen (157. člen DZ). Otrokove potrebe je treba v obsegu, kolikor sta jih starša sposobna zagotoviti, zagotavljati kontinuirano. Konflikten odnos med staršema na to ne sme vplivati.

Izrek

I.Pritožbi predlagateljice se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki I/1 spremeni tako, da se glasi:

"Nasprotni udeleženec je dolžan za preživljanje mld. A. A. od 1. 9. 2025 dalje plačevati mesečno preživnino v znesku 180 EUR, za mld. B. A. pa preživnino v znesku 200 EUR, tj. skupaj 380 EUR mesečno, in sicer do vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec na transakcijski račun predlagateljice, odprt pri Banka C. d. d., št.: SI ..., v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka do plačila."

II.V ostalem se pritožba predlagateljice, pritožba nasprotnega udeleženca pa v celoti zavrneta in se v izpodbijanih, a nespremenjenih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu v I. točki odločilo: da je nasprotni udeleženec dolžan za preživljanje sina A. A. od 1. 9. 2025 dalje plačevati mesečno preživnino 125 EUR, za hčerko B. A. pa 150 EUR (1. točka); in sicer do pravnomočnosti sklepa zapadle, a neplačane začasne preživnine v roku 15-tih dni od pravnomočnosti sklepa (2. točka); tako določeno preživnino je dolžan plačevati do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, nato pa v višini, določeni v vsakokratnem obvestilu pristojnega CSD o uskladitvi preživnine (3. točka); za primer neplačila začasne preživnine dovolilo izvršbo z rubežem in prenosom denarnih sredstev pri vseh organizacijah za plačilni promet, pri katerih ima nasprotni udeleženec odprte račune, in nalogom organizacijam za plačilni promet, da zapadle zneske začasne preživnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred nakažejo na TRR predlagateljice (4. točka); začasna odredba stopi v veljavo z dnem izdaje in traja do pravnomočne odločitve o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve sodišča (5. točka); pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka). V točki II izreka je zavrnilo, kar je predlagateljica v predlogu za izdajo začasne odredbe zahtevala več ali drugače. Odločitev o stroških za izdajo začasne odredbe je pridržalo za končno odločbo (točka III izreka).

2.Pritožujeta se oba udeleženca, oba uveljavljata vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

3.Predlagateljica se pritožuje zoper zavrnilni del sklepa in predlaga, naj pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in nasprotnemu udeležencu določi plačilo preživljinske obveznosti za mld. B. A. v višini 258,05 EUR, za mld. A. A. pa v višini 232,05 EUR. Pritrjuje ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, da so okvirne potrebe mld. A. A. 357 EUR mesečno, B. A. pa 397 EUR ter da nasprotni udeleženec razpolaga z boljšimi prihodki kot predlagateljica. Ker ona naturalno preživlja otroka in zanju že nekaj časa celovito skrbi, bi moralo sodišče porazdeliti preživninsko breme v razmerju 65:35 in bi moral nasprotni udeleženec plačevati za B. A. 258,05 EUR in za A. A. 232,05 EUR.

4.Nasprotni udeleženec pritožbenemu sodišču predlaga, naj predlog za izdajo začasne odredbe v celoti zavrne, podrejeno naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno presojo.

Trdi, da otroka nista ogrožena. Pojasnjuje, kaj je za otroka plačal, katerih stroškov pa ne in zakaj ne. Poudarja, da si predlagateljica od maja dalje nezakonito zadržuje otroške dodatke. Sam za izvajanje stikov sedaj porabi približno 500 EUR, saj mora otroka vsakič prehranjevati zunaj. Predlagateljica ne naredi nič, da bi se stiki povečali in bi otroka pri njem tudi prespala, in ne drži se dogovorov. Sodišče je spregledalo, da ga predlagateljica (taktično) ni seznanjala z vsemi stroški otrok. Glede določenih stroškov ga je postavila pred dejstvo, da ga je lahko obtožila, da nič ne prispeva za otroka. Sodišče je nepravilno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj ne zanemarja svojih preživninskih obveznosti. Odločitev je protispisna, razlogi sodišča o odločilnih dejstvih pa sami s seboj v nasprotju, ko sodišče nasprotnemu udeležencu očita zanemarjanje preživninskih obveznosti, na drugih mestih pa ugotavlja, da je redno plačeval polovico šolskih položnic, stroške šolskih izletov, šolskih potrebščin ter druge stroške (kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). Predlagateljica bi morala izkazati, da nima dovolj sredstev za zagotovitev nujnih eksistenčnih potreb otrok, česar pa že na trditveni podlagi ni zmogla. Iz podatkov o prihodkih predlagateljice izhaja, da ima zadostne prihodke za kritje eksistenčnih potreb otrok in še nasprotni udeleženec vedno prispeva za kritje stroškov otrok. Da se stiki izvajajo v manjšem obsegu, kot so določeni v veljavni sodni odločbi, ni utemeljen razlog za izdajo začasne odredbe. Predlagateljica ni opredelila, katerih potreb otrok ne more kriti. Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.

Nepravilno je sodišče presodilo tudi določene stroške, ki jih je pavšalno navajala predlagateljica. Dokazov, da ona plačuje del stanovanjskih stroškov, ni predložila - položnice se ne glasijo na njeno ime. Še zlasti je nepravilna dokazna ocena glede plačevanja 200 EUR najemnine. Tudi v tem delu izpodbijani sklep nima razlogov in se ga ne da preizkusiti. Sodišče je slepo sledilo pavšalnim navedbam predlagateljice glede izmenskega dela. Nepravilno je odločilo, da ima predlagateljica zgolj 1.100 EUR mesečnega dohodka. Predložila je le eno plačilno listo. V resnici njeni mesečni prihodki iz naslova plače znašajo cca 1.500 EUR. Nepravilna je odločitev, da ona razpolaga z boljšimi prihodki od predlagateljice, gre za golo ugibanje. Prihodki njegove nove partnerke niso relevantni. Skupaj z otroškimi dodatki je predlagateljica v letu 2024 mesečno prejela v povprečju 2.150 EUR, on pa 1.723 EUR. Tudi glede prihodkov in preživninskih sposobnosti udeležencev je odločitev protispisna; podana je kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlagateljica je zamolčala, da je bila A. A. dodeljena državna štipendija v višini 72,34 EUR.

5.Oba udeleženca sta odgovorila na pritožbo nasprotnika. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo v bistvenem ponavlja svoje pritožbene navedbe, predlagateljica pa argumentirano pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje o ogroženosti otrok, ker nasprotni udeleženec ne izpolnjuje svoje obveznosti. Oba predlagata višjemu sodišču, naj pritožbo drugega udeleženca kot neutemeljeno zavrne.

6.Pritožba predlagateljice je delno utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa ni utemeljena.

7.S strani nasprotnega udeleženca očitanih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ni. Kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče zagreši, če v odločbo vnese napačno vsebino listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in ne, če jih drugače dokazno oceni, kot meni pritožnik, da bi jih moralo. Neutemeljeno nasprotni udeleženec sodišču očita tudi nezadostno obrazloženost in na tej podlagi uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zahtevani standard obrazloženosti od sodišča prve stopnje ne zahteva, da se izrecno opredeli do prav vsake posamične navedbe ali stališča strank in odgovor je lahko tudi posreden. Navesti mora zadostne, jasne in medsebojno skladne razloge o odločilnih dejstvih, kar je sodišče prve stopnje storilo: ugotovilo je pravno pomembna dejstva za odločitev glede začasnega preživljanja otrok udeležencev postopka in obrazložilo svoje dejanske in pravne zaključke. V izpodbijanem sklepu je odločilo o predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe, za kar zadostuje nižji dokazni standard - pravno relevantna dejstva mora ugotoviti s stopnjo verjetnosti, kar je sodišče prve stopnje storilo. Iz pritožbenih navedb nasprotnega udeleženca v resnici izhaja nestrinjanje z razlogi izpodbijanega sklepa, kar lahko utemeljuje kvečjemu pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe materialnega prava, ki pa ju sodišče prve stopnje na škodo nasprotnega udeleženca ni zagrešilo.

8.Udeleženca sta se v predhodnih sodnih postopkih dogovorila (sklenila sodne poravnave), da bosta otroka živela en teden pri enem, drug teden pri drugem in da starša drug drugemu plačujeta za vsakega otroka mesečno preživnino 100 EUR, otroški dodatek pa si delita na polovico (uveljavlja ga eno leto en drugo leto drug in ga mesečno izročata drug drugemu). Dejstvo je, da najprej B. A. nato pa še A. A. nista hotela več živeti pri nasprotnem udeležencu, z njim želita imeti le stike, a ne v njegovi hiši. Ker v resnici oba otroka že več kot leto ne živita več pri nasprotnem udeležencu, gre za tako bistveno spremembo okoliščin, da je treba družinska razmeja urediti na novo. Udeleženca sta se v tem postopku dogovorila, da otroka živita pri predlagateljici, z nasprotnim udeležencem pa imata nekajurne popoldanske stike. Ker obseg z otrokoma preživetega časa bistveno vpliva na preživninsko obveznost staršev, jo je treba na novo urediti. Starša se o tem ne moreta sporazumeti, zato mora odločiti sodišče.

9.Glavno vodilo sodišča pri odločanju v družinskih postopkih so koristi otroka. Skladno z 190. členom Družinskega zakonika (DZ) mora biti preživnina primerna za zagotavljanje otrokovega telesnega in duševnega razvoja in mora zajemati zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. DZ določa obveznost staršev preživljati svoje otroke; v skladu s svojimi zmožnostmi so dolžni zagotoviti za otrokov razvoj potrebne življenjske razmere (prvi odstavek 183. člena). Kadar starši otroka ne preživljajo v svojem gospodinjstvu, morajo k njegovemu preživljanju prispevati mesečno preživnino (peti odstavek 183. člena DZ).

10.Stališče nasprotnega udeleženca, da sodišče začasne odredbe ne bi smelo izdati, ker predlagateljica ni niti trdila še manj dokazala, da ne more pokriti eksistencialnih potreb otrok, je materialno pravno zmotno. Splošno znano je, da sprotno zadovoljevanje potreb otroka vpliva na njegov psihofizični razvoj, zato je v primeru, ko eden od staršev za preživljanje otroka ne prispeva nič ali le malo in glede na svojo oceno, kaj in kdaj bo plačal, otrok ogrožen (157. člen DZ). Otrokove potrebe je treba v obsegu, kolikor sta jih starša sposobna zagotoviti, zagotavljati kontinuirano. Konflikten odnos med staršema na to ne sme vplivati. Odveč je poudarjanje nasprotnega udeleženca, da je nekatere stroške za otroka plačal. Tega mu predlagateljica ne oporeka, a dokazala je, da nasprotni udeleženec plačuje vedno manj stroškov za otroka, da plačevanje teh stroškov pogojuje z raznimi zahtevami, predvsem z zahtevo naj mu predlagateljica nakazuje polovico otroških dodatkov. Upravičenja do otroških dodatkov nasprotni udeleženec nima (več), saj otroka ne živita z njim. Otroški dodatek ni dohodek enega ali drugega starša, pač pa pomoč države otroku. Staršev ne odvezuje preživninske obveznosti. Predlagateljica plačuje stroške za preživljanja obeh otrok, nasprotni udeleženec pa ji je nato polovico nekaterih stroškov povrnil, za nekatere pa se je odločil, da jih ne bo. V ugotovljenih okoliščinah konkretnega primera je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je izdalo začasno odredbo o preživljanju otrok (6. alineja prvega odstavka 162. člena DZ).

11.Prepričanje nasprotnega udeleženca, da je dolžna predlagateljica plačevati vse stroške preživljanja obeh otrok, nato pa njega prositi, da ji del stroškov preživljanja povrne, je zgrešeno. Preživljanje otrok je dolžnost obeh staršev in ne le tistega, pri katerem živijo. Ker otroka z nasprotnim udeležencem ne živita več, bo pač moral sprejeti, da v naravi njune preživninske potrebe zadovoljuje predlagateljica - kupuje jima hrano, obleke, šolske potrebščine in vse ostalo, on pa ji mora s svojim prispevkom omogočiti, da to lahko stori takrat, ko otroka to potrebujeta. Dohodki predlagateljice namreč po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča ne zadostujejo za pokritje potreb obeh otrok.

12.Odločanje o višini preživnine niti v rednem postopku ni in ne more biti ekzakten matematičen preračun, še toliko manj je to lahko v postopku za izdajo začasne odredbe, ko zadošča dokazni standard verjetnosti. Ko odloča o začasni preživnini, sodišče upoštevajoč navedbe strank in predložene dokaze ter splošno znana dejstva ugotovi približno, koliko znašajo potrebe otroka in kakšne so preživninske zmožnosti staršev.

13.Na podlagi navedb in izpovedb obeh udeležencev, listinskih dokazov in splošno znanih dejstev je sodišče prve stopnje ugotovilo, da okvirne potrebe A. A. znašajo 357 EUR mesečno, B. A. pa 397 EUR. Predlagateljica tem ugotovitvam ne ugovarja, nasprotni udeleženec pa konkretizirano izpodbija le ugotovitve glede stanovanjskih stroškov. Predlagateljica z otrokoma živi v hiši svojih staršev. Trditve, da plačuje stanovanjske stroške 132 EUR na otroka je izkazala s svojo izpovedbo in predložitvijo računov oziroma položnic za plačilo elektrike, telefona, televizije, interneta in komunale. Dejstvo, da se računi ne glasijo na njeno ime, njenih trditev ne izpodbije. Računi za navedene storitve se ne glede na število uporabnikov glasijo na eno ime - osebo, ki sklene pogodbo s ponudnikom storitve, običajno je to lastnik nepremičnine. Nič neobičajnega ni, da odrasel otrok, ki z družino živi pri starših, prispeva sorazmeren del stroškov za bivanje svoje družine. Nasprotno, to je pričakovano. Tudi plačevanje najemnine očetu je predlagateljica izkazala z zahtevano stopnjo verjetnosti. Njena izpovedba ni bila, kot trdi pritožba, vsesplošno neprepričljiva in polna sprenevedanj; bila je jasna, konsistentna in logična, potrjujejo pa jo tudi drugi dokazi, in sicer v zvezi z najemnino pisna izjava očeta ter izpiski iz njenega bančnega računa. Slednji dokazujejo, da je po petnajstem v mesecu običajno dvignila 200 EUR. Da bi dvignjen denar porabila za kaj drugega, nasprotni udeleženec ni izkazal niti s stopnjo verjetnosti. Da oče ni prijavljen kot najemodajalec in ne prijavlja tega prihodka na FURS, ne omaje z listinskimi dokazi podprte izpovedbe predlagateljice. Tudi prispevek predlagateljice k vzdrževanju hiše staršev, v kateri živi z otrokoma, ni prav nič neobičajnega, ne glede na to, da v njej ne biva brezplačno.

14.Trditev o enoizmenskem delu je predlagateljica izkazala s predložitvijo potrdila delodajalca o tem. Razlogov, da sodišče tega dokaza ne bi upoštevalo, ni bilo. Očitek, da predlagateljica ni podala nobenih dokazov za svoje trditve glede mesečnih dohodkov, je protispisen. V spisu je res samo ena plačilna lista, so pa nakazila plače razvidna iz bančnih izpiskov. Ta sicer potrjujejo, da so bila izplačila višja od 1.100 EUR, kar pa v okoliščinah konkretnega primera ne vzbudi dvoma v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje glede preživninskih zmožnosti udeležencev. Skladno s sodno prakso je stališče, da se potni stroški in povračilo za prehrano med delom pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti staršev odštevajo. Točno koliko znašajo ti odbitki, sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kar pa glede na to, da gre za odločanje o predlogu za začasno odredbo, ni odločilno. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča nasprotni udeleženec zasluži okoli 1.200 EUR na mesec. V pritožbi nasprotni udeleženec sam navaja, da v resnici zasluži več; enkrat navaja, da 1.400 EUR, v izračunu na zadnji strani pritožbe pa, da je v letu 2024 v povprečju zaslužil 1.723,05 EUR. Trdi torej, da oba zaslužita več, kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Sodišče prve stopnje je ugotovilo še, da ima po plačilu vseh nujnih stroškov1 predlagateljica na razpolago manj denarnih sredstev kot nasprotni udeleženec, saj ona s svojo plačo preživlja sebe in dva otroka, medtem ko nasprotni udeleženec živi z novo partnerko in njuno skupno hčerko preživljata oba. Ta zaključek je pravilen, ni pa za izpodbijano presojo odločilen.

15.Trditev nasprotnega udeleženca o tem, koliko porabi za otroka na stikih, je ne le povsem nedokazana, pač pa je ob njegovem hkratnem prerekanju višine za preživljanje otrok potrebnih sredstev, nerazumna. Navaja namreč, da sam za le nekaj ur stikov potroši 500 EUR na mesec, s strani sodišča ugotovljeni nižji stroški za preživljanje A. A. in B. A., pa da so ugotovljeni v preveliki višini.

16.Predlagateljica utemeljeno opozarja, da je treba pri določanju višine preživninske obveznosti ugotoviti, v kakšnem deležu sta starša dolžna prispevati za zadovoljevanje potreb otrok. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v izpodbijanem sklepu za to dovolj dejanskih ugotovitev. Točno koliko v povprečju zaslužita udeleženca sicer še ni raziskano, omogoča pa ugotovljeno dejansko stanje materialno pravni zaključek, da sta dolžna za začasno preživljanje otrok zagotoviti vsak pol njunih potreb. Da predlagateljica zasluži bistveno več kot nasprotni udeleženec, ni izkazano. Jasno pa je, da bistveno več prispeva k skrbi za oba otroka in njuni vzgoji, kar je treba upoštevati pri porazdelitvi preživninskega bremena. Višje sodišče je zato odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan za preživljanje A. A. in B. A. plačevati približno polovico njunih potreb, to je 180 EUR mesečno za A. A. in 200 EUR mesečno za B. A. Zaslužek, ki ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, po prepričanju pritožbenega sodišča omogoča nasprotnemu udeležencu, da plačuje preživnino v tej višini. Po ustaljeni sodni praksi pa se od nerezidenčnega starša, ki je delovno sposoben2, zahteva, da v primeru, da njegovi redni zaslužki ne zadostujejo za pokrivanje potreb mladoletnih otrok, pridobi sredstva z dodatnim delom.

17.Državna štipendija, ki jo sedaj prejema A. A., se po ustaljeni sodni praksi pri izračunu preživnine ne upošteva in so obtoževanja predlagateljice v zvezi s tem povsem brezpredmetna.

18.Po obrazloženem je višje sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP delno ugodilo pritožbi predlagateljice in zvišalo višino začasne preživnine za A. A. na 180 EUR za B. A. pa na 200 EUR3 (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju), kolikor zahteva več preživnine, pa pritožbo predlagateljice in v celoti pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo ter v izpodbijanih, a nespremenjenih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

19.Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na četrtem odstavku 163. člena ZPP.

-------------------------------

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 162, 162/1, 162/1-6, 183, 190

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.