Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlagateljica ni izkazala, da bi bil lahko utemeljen očitek, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbene navedbe glede pomanjkljivosti dokazne ocene sodišča prve stopnje, niti, da je brez obravnave drugače ugotovilo pravno pomembna dejstva. Glede na to, da odločba sodišča druge temelji na ugotovitvi, da tožnica ni bila dobroverna, neobrazložitev zavrnitve dokaza, ki bi potrdil, da je tožnica gnojno jamo uporabljala, za odločitev v tej zadevi ne more biti pravno pomembna.
Predlog se zavrne.
1. Tožnica je s tožbo od sodišča zahtevala, naj razsodi, da je s priposestvovanjem pridobila lastninsko pravico na delu parcel št. 117/4 in 114 k.o. ..., ki sta v lasti toženke in v naravi predstavljata gnojno jamo. S podrejenim zahtevkom pa je zahtevala še, naj sodišče toženki naloži, naj dopusti geometrsko odmero.
2. Sodišče prve stopnje je tožbena zahtevka tožnice zavrnilo, ker je ugotovilo, da je tožnica s sestro v letu 1980 sklenila dogovor o razdelitvi solastnine, tako da je tožnica dobila v last parc. št. 117/5, sestra pa parc. št. 117/4 in 114 vse k.o. ..., ki ju je nato prodala toženki. Ugotovilo je, da sta sestri tudi opravili prenos katastrske meje v naravo, tako da je bilo tožnici popolnoma jasno, da se gnojna jama nahaja na sestrinih parcelah. Ocenilo je, da tožnica gnojne jame ni uporabljala v dobri veri. Višje sodišče je pritožbo tožnice zavrnilo in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. V predlogu navaja, da sta pravno pomembni dve vprašanji: Ali sme višje sodišče na pritožbeno opozorilo, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo zavrnitve dokaznega predloga, naj se opravi izkop gnojne jame in postavi izvedenec kmetijske stroke, da se bo videlo, da je v njej svež gnoj, obrazložiti, da bi tožnica na to kršitev postopka morala opozoriti že pred sodiščem prve stopnje? Ali je dokazna ocena prvostopenjskega sodišča, ki zadeva presojo tožničine dobrovernosti, pomanjkljiva do te mere, da je prešla v bistveno kršitev določb pravdnega postopka?
4. Predlog ni utemeljen.
5. Predlagateljica ni izkazala, da bi bil lahko utemeljen očitek, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbene navedbe glede pomanjkljivosti dokazne ocene sodišča prve stopnje, niti, da je brez obravnave drugače ugotovilo pravno pomembna dejstva. Glede na to, da odločba sodišča druge temelji na ugotovitvi, da tožnica ni bila dobroverna, neobrazložitev zavrnitve dokaza, ki bi potrdil, da je tožnica gnojno jamo uporabljala, za odločitev v tej zadevi ne more biti pravno pomembna.
6. Ker pogoji za dopustitev revizije iz določbe prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZPP) niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).