Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

V obravnavanem primeru je podpredsednica okrožnega sodišča pravilno ocenila, da obdolženi z izražanjem dvomov v sodničino nepristranskost in objektivnost, ki jo je utemeljeval z nestrinjanjem s procesnim odločanjem preiskovalne sodnice v kazensko preiskovalni zadevi II Kpr 20876/2025, uveljavlja izločitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP. Gre za odklonitveni razlog, ki je opredeljen z generalno klavzulo, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Katere so te okoliščine zakon ne navaja, temveč se te presojajo glede na konkretno zadevo.

V obravnavanem primeru je podpredsednica okrožnega sodišča pravilno ocenila, da obdolženi z izražanjem dvomov v sodničino nepristranskost in objektivnost, ki jo je utemeljeval z nestrinjanjem s procesnim odločanjem preiskovalne sodnice v kazensko preiskovalni zadevi II Kpr 20876/2025, uveljavlja izločitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP. Gre za odklonitveni razlog, ki je opredeljen z generalno klavzulo, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Katere so te okoliščine zakon ne navaja, temveč se te presojajo glede na konkretno zadevo.

V obravnavanem primeru je podpredsednica okrožnega sodišča pravilno ocenila, da obdolženi z izražanjem dvomov v sodničino nepristranskost in objektivnost, ki jo je utemeljeval z nestrinjanjem s procesnim odločanjem preiskovalne sodnice v kazensko preiskovalni zadevi II Kpr 20876/2025, uveljavlja izločitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP. Gre za odklonitveni razlog, ki je opredeljen z generalno klavzulo, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Katere so te okoliščine zakon ne navaja, temveč se te presojajo glede na konkretno zadevo.

V obravnavanem primeru je podpredsednica okrožnega sodišča pravilno ocenila, da obdolženi z izražanjem dvomov v sodničino nepristranskost in objektivnost, ki jo je utemeljeval z nestrinjanjem s procesnim odločanjem preiskovalne sodnice v kazensko preiskovalni zadevi II Kpr 20876/2025, uveljavlja izločitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP. Gre za odklonitveni razlog, ki je opredeljen z generalno klavzulo, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Katere so te okoliščine zakon ne navaja, temveč se te presojajo glede na konkretno zadevo.

V obravnavanem primeru je podpredsednica okrožnega sodišča pravilno ocenila, da obdolženi z izražanjem dvomov v sodničino nepristranskost in objektivnost, ki jo je utemeljeval z nestrinjanjem s procesnim odločanjem preiskovalne sodnice v kazensko preiskovalni zadevi II Kpr 20876/2025, uveljavlja izločitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP. Gre za odklonitveni razlog, ki je opredeljen z generalno klavzulo, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Katere so te okoliščine zakon ne navaja, temveč se te presojajo glede na konkretno zadevo.

Sodišče prve stopnje je nadaljevanju prepričljivo in argumentirano pojasnilo, da v takšnem procesnem odločanju in postopanju preiskovalne sodnice niso podane okoliščine, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost preiskovalne sodnice tako z vidika subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija. Tako je pravilno ocenilo, da bi v skladu z ustaljeno sodno prakso sprejeta procesna odločitev preiskovalne sodnice lahko predstavljala izločitveni razlog le v primeru obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je do takšne procesne odločitve preiskovalne sodnice prišlo zaradi določene pristranskosti, na katero bi kazalo sodničino vnaprejšnje prepričanje o zadevi oziroma takšno obnašanje ali ravnanje, ki bi kazalo na njen pristranski odnos do strank postopka, v smislu konkretne povezave preiskovalne sodnice s predmetom postopka ali s strankami postopka.

Sodišče prve stopnje je nadaljevanju prepričljivo in argumentirano pojasnilo, da v takšnem procesnem odločanju in postopanju preiskovalne sodnice niso podane okoliščine, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost preiskovalne sodnice tako z vidika subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija. Tako je pravilno ocenilo, da bi v skladu z ustaljeno sodno prakso sprejeta procesna odločitev preiskovalne sodnice lahko predstavljala izločitveni razlog le v primeru obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je do takšne procesne odločitve preiskovalne sodnice prišlo zaradi določene pristranskosti, na katero bi kazalo sodničino vnaprejšnje prepričanje o zadevi oziroma takšno obnašanje ali ravnanje, ki bi kazalo na njen pristranski odnos do strank postopka, v smislu konkretne povezave preiskovalne sodnice s predmetom postopka ali s strankami postopka.

Sodišče prve stopnje je nadaljevanju prepričljivo in argumentirano pojasnilo, da v takšnem procesnem odločanju in postopanju preiskovalne sodnice niso podane okoliščine, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost preiskovalne sodnice tako z vidika subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija. Tako je pravilno ocenilo, da bi v skladu z ustaljeno sodno prakso sprejeta procesna odločitev preiskovalne sodnice lahko predstavljala izločitveni razlog le v primeru obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je do takšne procesne odločitve preiskovalne sodnice prišlo zaradi določene pristranskosti, na katero bi kazalo sodničino vnaprejšnje prepričanje o zadevi oziroma takšno obnašanje ali ravnanje, ki bi kazalo na njen pristranski odnos do strank postopka, v smislu konkretne povezave preiskovalne sodnice s predmetom postopka ali s strankami postopka.

Sodišče prve stopnje je nadaljevanju prepričljivo in argumentirano pojasnilo, da v takšnem procesnem odločanju in postopanju preiskovalne sodnice niso podane okoliščine, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost preiskovalne sodnice tako z vidika subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija. Tako je pravilno ocenilo, da bi v skladu z ustaljeno sodno prakso sprejeta procesna odločitev preiskovalne sodnice lahko predstavljala izločitveni razlog le v primeru obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je do takšne procesne odločitve preiskovalne sodnice prišlo zaradi določene pristranskosti, na katero bi kazalo sodničino vnaprejšnje prepričanje o zadevi oziroma takšno obnašanje ali ravnanje, ki bi kazalo na njen pristranski odnos do strank postopka, v smislu konkretne povezave preiskovalne sodnice s predmetom postopka ali s strankami postopka.

Sodišče prve stopnje je nadaljevanju prepričljivo in argumentirano pojasnilo, da v takšnem procesnem odločanju in postopanju preiskovalne sodnice niso podane okoliščine, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost preiskovalne sodnice tako z vidika subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija. Tako je pravilno ocenilo, da bi v skladu z ustaljeno sodno prakso sprejeta procesna odločitev preiskovalne sodnice lahko predstavljala izločitveni razlog le v primeru obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je do takšne procesne odločitve preiskovalne sodnice prišlo zaradi določene pristranskosti, na katero bi kazalo sodničino vnaprejšnje prepričanje o zadevi oziroma takšno obnašanje ali ravnanje, ki bi kazalo na njen pristranski odnos do strank postopka, v smislu konkretne povezave preiskovalne sodnice s predmetom postopka ali s strankami postopka.

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

Pritožba obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Pritožba obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Pritožba obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Pritožba obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Pritožba obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Podpredsednica Okrožnega sodišča v Mariboru je z izpodbijanim sklepom zahtevo obdolženega A. A. za izločitev preiskovalne sodnice B. B. v kazensko preiskovalni zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru II Kpr 20876/2025 zavrnila.

1.Podpredsednica Okrožnega sodišča v Mariboru je z izpodbijanim sklepom zahtevo obdolženega A. A. za izločitev preiskovalne sodnice B. B. v kazensko preiskovalni zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru II Kpr 20876/2025 zavrnila.

1.Podpredsednica Okrožnega sodišča v Mariboru je z izpodbijanim sklepom zahtevo obdolženega A. A. za izločitev preiskovalne sodnice B. B. v kazensko preiskovalni zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru II Kpr 20876/2025 zavrnila.

1.Podpredsednica Okrožnega sodišča v Mariboru je z izpodbijanim sklepom zahtevo obdolženega A. A. za izločitev preiskovalne sodnice B. B. v kazensko preiskovalni zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru II Kpr 20876/2025 zavrnila.

1.Podpredsednica Okrožnega sodišča v Mariboru je z izpodbijanim sklepom zahtevo obdolženega A. A. za izločitev preiskovalne sodnice B. B. v kazensko preiskovalni zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru II Kpr 20876/2025 zavrnila.

2.Zoper sklep se je pritožil obdolženi zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, kršitve pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) ter kršitve 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in predlogu za izločitev preiskovalne sodnice ugodi.

2.Zoper sklep se je pritožil obdolženi zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, kršitve pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) ter kršitve 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in predlogu za izločitev preiskovalne sodnice ugodi.

2.Zoper sklep se je pritožil obdolženi zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, kršitve pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) ter kršitve 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in predlogu za izločitev preiskovalne sodnice ugodi.

2.Zoper sklep se je pritožil obdolženi zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, kršitve pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) ter kršitve 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in predlogu za izločitev preiskovalne sodnice ugodi.

2.Zoper sklep se je pritožil obdolženi zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, kršitve pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) ter kršitve 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in predlogu za izločitev preiskovalne sodnice ugodi.

3.Pritožba ni utemeljena.

3.Pritožba ni utemeljena.

3.Pritožba ni utemeljena.

3.Pritožba ni utemeljena.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Obdolženi v pritožbi zatrjuje, da mu je bila kršena pravica do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave ter 6. člena EKČP. Pri tem navaja teorijo o tem kaj pomenita pravici do nepristranskega sojenja in do poštenega postopka ter opozarja, da se nepristranskost sodnikov presoja z objektivnega in subjektivnega vidika. Pomembno je, da sodnik nepristranskost sojenja odraža tudi navzven in da tekom sojenja ohranja videz nepristranskosti, sodnik ne sme biti zainteresiran za izid postopka, prav tako mora biti odprt za dokazne predloge strank. Obdolženi še navaja, da se nepristranskost sodnika ocenjuje po njegovih učinkih, v skladu s 23. členom Ustave pa sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločati nepristransko. Pritožnik opozarja še, da tudi Evropsko sodišče za človekove pravice nepristranskost sodnika ne presoja le po subjektivnem testu, temveč poudarja še objektivno nepristranost sodnika. V konkretni zadevi meni, da je preiskovalna sodnica ravnala na način, ki vzbuja objektivno upravičen dvom o njeni nepristranskosti, ker je njegovemu zagovorniku prepovedala, da ga zagovarja v kazenskem postopku. Kot navaja mu je s tem kršila pravico do svobodne izbire odvetnika, kar po njegovem stališču kaže na sodničino pristranskost in vodenje postopka z namenom, da mu škoduje. Kršena mu je bila tudi pravica do izjave, ki jo zagotavlja 16. člen ZKP in 2., 22., 29. in 34. členi Ustave ter 6. člen EKČP, ker mu je bila odvzeta možnost, da se izjavi o predlogu oškodovanca C. C. Kot navaja je preiskovalna sodnica le vpogledala v uradno evidenco in nato zaključila, da je podan abstraktni dejanski stan iz 69. člena ZKP ter zagovornika D. D. razrešila oziroma mu prepovedala opravljanje funkcije zagovornika v postopku. Obdolženi še navaja, da je pravica do svobodne izbire odvetnika temeljna človekova pravica, ki se lahko omeji le izjemoma, če za to obstaja legitimen cilj, česar pa sodišče v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo. Določba 69. člena ZKP ne more predstavljati absolutne prepovedi, ker potem trči ob višje veljavne ustavne in konvencijske določbe. Dodaja še, da sodnica pri tem, ko je posegla v njegovo pravico do svobodne izbire odvetnika, ni opravila niti testa sorazmernosti, kar po oceni obdolženca prav tako kaže na njeno pristranskost. V nadaljevanju navaja še, da zaupa samo odvetniku D. D. in ne želi, da ga v zadevi zastopa odvetnica E. E., s katero je v sporu in ga v priporu vse do danes ni obiskala. Poudarja še, da ga je odvetnik D. D. že ob prvem pogovoru seznanil z dejstvom, da je poročen z F. F., ki je sestra G. G., žene C. C., ki naj bi bil domnevni oškodovanec. Obdolženi navaja še, da je odvetnik D. D. tudi v drugih postopkih zastopal stranke proti C. C. Predlog oškodovanca za izločitev odvetnika D. D. ni bil podan z namenom varovanja prava in interesov kazenskega postopka, temveč zaradi strahu C. C., da se razkrijejo njegova nezakonita in protipravna ravnanja, ki so odvetniku D. D. dobro poznana. Obdolženi je mnenja, da so sorodstvene vezi v konkretnem primeru le v uradnih evidencah in ne v realnem življenju, dvom v njegovo kakovostno obrambo je v celoti ovržen in zastopanje po odvetniku D. D. bo pomagalo razkriti materialno resnico v konkretnem postopku. Obdolženi tudi državni tožilki očita nezakonito postopanje, ker oškodovanec C. C. še ni imel pravice do vpogleda v spis in mu je razkrila podatek, da ga v postopku zastopa odvetnik D. D.

4.Obdolženi v pritožbi zatrjuje, da mu je bila kršena pravica do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave ter 6. člena EKČP. Pri tem navaja teorijo o tem kaj pomenita pravici do nepristranskega sojenja in do poštenega postopka ter opozarja, da se nepristranskost sodnikov presoja z objektivnega in subjektivnega vidika. Pomembno je, da sodnik nepristranskost sojenja odraža tudi navzven in da tekom sojenja ohranja videz nepristranskosti, sodnik ne sme biti zainteresiran za izid postopka, prav tako mora biti odprt za dokazne predloge strank. Obdolženi še navaja, da se nepristranskost sodnika ocenjuje po njegovih učinkih, v skladu s 23. členom Ustave pa sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločati nepristransko. Pritožnik opozarja še, da tudi Evropsko sodišče za človekove pravice nepristranskost sodnika ne presoja le po subjektivnem testu, temveč poudarja še objektivno nepristranost sodnika. V konkretni zadevi meni, da je preiskovalna sodnica ravnala na način, ki vzbuja objektivno upravičen dvom o njeni nepristranskosti, ker je njegovemu zagovorniku prepovedala, da ga zagovarja v kazenskem postopku. Kot navaja mu je s tem kršila pravico do svobodne izbire odvetnika, kar po njegovem stališču kaže na sodničino pristranskost in vodenje postopka z namenom, da mu škoduje. Kršena mu je bila tudi pravica do izjave, ki jo zagotavlja 16. člen ZKP in 2., 22., 29. in 34. členi Ustave ter 6. člen EKČP, ker mu je bila odvzeta možnost, da se izjavi o predlogu oškodovanca C. C. Kot navaja je preiskovalna sodnica le vpogledala v uradno evidenco in nato zaključila, da je podan abstraktni dejanski stan iz 69. člena ZKP ter zagovornika D. D. razrešila oziroma mu prepovedala opravljanje funkcije zagovornika v postopku. Obdolženi še navaja, da je pravica do svobodne izbire odvetnika temeljna človekova pravica, ki se lahko omeji le izjemoma, če za to obstaja legitimen cilj, česar pa sodišče v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo. Določba 69. člena ZKP ne more predstavljati absolutne prepovedi, ker potem trči ob višje veljavne ustavne in konvencijske določbe. Dodaja še, da sodnica pri tem, ko je posegla v njegovo pravico do svobodne izbire odvetnika, ni opravila niti testa sorazmernosti, kar po oceni obdolženca prav tako kaže na njeno pristranskost. V nadaljevanju navaja še, da zaupa samo odvetniku D. D. in ne želi, da ga v zadevi zastopa odvetnica E. E., s katero je v sporu in ga v priporu vse do danes ni obiskala. Poudarja še, da ga je odvetnik D. D. že ob prvem pogovoru seznanil z dejstvom, da je poročen z F. F., ki je sestra G. G., žene C. C., ki naj bi bil domnevni oškodovanec. Obdolženi navaja še, da je odvetnik D. D. tudi v drugih postopkih zastopal stranke proti C. C. Predlog oškodovanca za izločitev odvetnika D. D. ni bil podan z namenom varovanja prava in interesov kazenskega postopka, temveč zaradi strahu C. C., da se razkrijejo njegova nezakonita in protipravna ravnanja, ki so odvetniku D. D. dobro poznana. Obdolženi je mnenja, da so sorodstvene vezi v konkretnem primeru le v uradnih evidencah in ne v realnem življenju, dvom v njegovo kakovostno obrambo je v celoti ovržen in zastopanje po odvetniku D. D. bo pomagalo razkriti materialno resnico v konkretnem postopku. Obdolženi tudi državni tožilki očita nezakonito postopanje, ker oškodovanec C. C. še ni imel pravice do vpogleda v spis in mu je razkrila podatek, da ga v postopku zastopa odvetnik D. D.

4.Obdolženi v pritožbi zatrjuje, da mu je bila kršena pravica do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave ter 6. člena EKČP. Pri tem navaja teorijo o tem kaj pomenita pravici do nepristranskega sojenja in do poštenega postopka ter opozarja, da se nepristranskost sodnikov presoja z objektivnega in subjektivnega vidika. Pomembno je, da sodnik nepristranskost sojenja odraža tudi navzven in da tekom sojenja ohranja videz nepristranskosti, sodnik ne sme biti zainteresiran za izid postopka, prav tako mora biti odprt za dokazne predloge strank. Obdolženi še navaja, da se nepristranskost sodnika ocenjuje po njegovih učinkih, v skladu s 23. členom Ustave pa sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločati nepristransko. Pritožnik opozarja še, da tudi Evropsko sodišče za človekove pravice nepristranskost sodnika ne presoja le po subjektivnem testu, temveč poudarja še objektivno nepristranost sodnika. V konkretni zadevi meni, da je preiskovalna sodnica ravnala na način, ki vzbuja objektivno upravičen dvom o njeni nepristranskosti, ker je njegovemu zagovorniku prepovedala, da ga zagovarja v kazenskem postopku. Kot navaja mu je s tem kršila pravico do svobodne izbire odvetnika, kar po njegovem stališču kaže na sodničino pristranskost in vodenje postopka z namenom, da mu škoduje. Kršena mu je bila tudi pravica do izjave, ki jo zagotavlja 16. člen ZKP in 2., 22., 29. in 34. členi Ustave ter 6. člen EKČP, ker mu je bila odvzeta možnost, da se izjavi o predlogu oškodovanca C. C. Kot navaja je preiskovalna sodnica le vpogledala v uradno evidenco in nato zaključila, da je podan abstraktni dejanski stan iz 69. člena ZKP ter zagovornika D. D. razrešila oziroma mu prepovedala opravljanje funkcije zagovornika v postopku. Obdolženi še navaja, da je pravica do svobodne izbire odvetnika temeljna človekova pravica, ki se lahko omeji le izjemoma, če za to obstaja legitimen cilj, česar pa sodišče v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo. Določba 69. člena ZKP ne more predstavljati absolutne prepovedi, ker potem trči ob višje veljavne ustavne in konvencijske določbe. Dodaja še, da sodnica pri tem, ko je posegla v njegovo pravico do svobodne izbire odvetnika, ni opravila niti testa sorazmernosti, kar po oceni obdolženca prav tako kaže na njeno pristranskost. V nadaljevanju navaja še, da zaupa samo odvetniku D. D. in ne želi, da ga v zadevi zastopa odvetnica E. E., s katero je v sporu in ga v priporu vse do danes ni obiskala. Poudarja še, da ga je odvetnik D. D. že ob prvem pogovoru seznanil z dejstvom, da je poročen z F. F., ki je sestra G. G., žene C. C., ki naj bi bil domnevni oškodovanec. Obdolženi navaja še, da je odvetnik D. D. tudi v drugih postopkih zastopal stranke proti C. C. Predlog oškodovanca za izločitev odvetnika D. D. ni bil podan z namenom varovanja prava in interesov kazenskega postopka, temveč zaradi strahu C. C., da se razkrijejo njegova nezakonita in protipravna ravnanja, ki so odvetniku D. D. dobro poznana. Obdolženi je mnenja, da so sorodstvene vezi v konkretnem primeru le v uradnih evidencah in ne v realnem življenju, dvom v njegovo kakovostno obrambo je v celoti ovržen in zastopanje po odvetniku D. D. bo pomagalo razkriti materialno resnico v konkretnem postopku. Obdolženi tudi državni tožilki očita nezakonito postopanje, ker oškodovanec C. C. še ni imel pravice do vpogleda v spis in mu je razkrila podatek, da ga v postopku zastopa odvetnik D. D.

4.Obdolženi v pritožbi zatrjuje, da mu je bila kršena pravica do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave ter 6. člena EKČP. Pri tem navaja teorijo o tem kaj pomenita pravici do nepristranskega sojenja in do poštenega postopka ter opozarja, da se nepristranskost sodnikov presoja z objektivnega in subjektivnega vidika. Pomembno je, da sodnik nepristranskost sojenja odraža tudi navzven in da tekom sojenja ohranja videz nepristranskosti, sodnik ne sme biti zainteresiran za izid postopka, prav tako mora biti odprt za dokazne predloge strank. Obdolženi še navaja, da se nepristranskost sodnika ocenjuje po njegovih učinkih, v skladu s 23. členom Ustave pa sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločati nepristransko. Pritožnik opozarja še, da tudi Evropsko sodišče za človekove pravice nepristranskost sodnika ne presoja le po subjektivnem testu, temveč poudarja še objektivno nepristranost sodnika. V konkretni zadevi meni, da je preiskovalna sodnica ravnala na način, ki vzbuja objektivno upravičen dvom o njeni nepristranskosti, ker je njegovemu zagovorniku prepovedala, da ga zagovarja v kazenskem postopku. Kot navaja mu je s tem kršila pravico do svobodne izbire odvetnika, kar po njegovem stališču kaže na sodničino pristranskost in vodenje postopka z namenom, da mu škoduje. Kršena mu je bila tudi pravica do izjave, ki jo zagotavlja 16. člen ZKP in 2., 22., 29. in 34. členi Ustave ter 6. člen EKČP, ker mu je bila odvzeta možnost, da se izjavi o predlogu oškodovanca C. C. Kot navaja je preiskovalna sodnica le vpogledala v uradno evidenco in nato zaključila, da je podan abstraktni dejanski stan iz 69. člena ZKP ter zagovornika D. D. razrešila oziroma mu prepovedala opravljanje funkcije zagovornika v postopku. Obdolženi še navaja, da je pravica do svobodne izbire odvetnika temeljna človekova pravica, ki se lahko omeji le izjemoma, če za to obstaja legitimen cilj, česar pa sodišče v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo. Določba 69. člena ZKP ne more predstavljati absolutne prepovedi, ker potem trči ob višje veljavne ustavne in konvencijske določbe. Dodaja še, da sodnica pri tem, ko je posegla v njegovo pravico do svobodne izbire odvetnika, ni opravila niti testa sorazmernosti, kar po oceni obdolženca prav tako kaže na njeno pristranskost. V nadaljevanju navaja še, da zaupa samo odvetniku D. D. in ne želi, da ga v zadevi zastopa odvetnica E. E., s katero je v sporu in ga v priporu vse do danes ni obiskala. Poudarja še, da ga je odvetnik D. D. že ob prvem pogovoru seznanil z dejstvom, da je poročen z F. F., ki je sestra G. G., žene C. C., ki naj bi bil domnevni oškodovanec. Obdolženi navaja še, da je odvetnik D. D. tudi v drugih postopkih zastopal stranke proti C. C. Predlog oškodovanca za izločitev odvetnika D. D. ni bil podan z namenom varovanja prava in interesov kazenskega postopka, temveč zaradi strahu C. C., da se razkrijejo njegova nezakonita in protipravna ravnanja, ki so odvetniku D. D. dobro poznana. Obdolženi je mnenja, da so sorodstvene vezi v konkretnem primeru le v uradnih evidencah in ne v realnem življenju, dvom v njegovo kakovostno obrambo je v celoti ovržen in zastopanje po odvetniku D. D. bo pomagalo razkriti materialno resnico v konkretnem postopku. Obdolženi tudi državni tožilki očita nezakonito postopanje, ker oškodovanec C. C. še ni imel pravice do vpogleda v spis in mu je razkrila podatek, da ga v postopku zastopa odvetnik D. D.

4.Obdolženi v pritožbi zatrjuje, da mu je bila kršena pravica do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave ter 6. člena EKČP. Pri tem navaja teorijo o tem kaj pomenita pravici do nepristranskega sojenja in do poštenega postopka ter opozarja, da se nepristranskost sodnikov presoja z objektivnega in subjektivnega vidika. Pomembno je, da sodnik nepristranskost sojenja odraža tudi navzven in da tekom sojenja ohranja videz nepristranskosti, sodnik ne sme biti zainteresiran za izid postopka, prav tako mora biti odprt za dokazne predloge strank. Obdolženi še navaja, da se nepristranskost sodnika ocenjuje po njegovih učinkih, v skladu s 23. členom Ustave pa sodnik s stranko ali s spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločati nepristransko. Pritožnik opozarja še, da tudi Evropsko sodišče za človekove pravice nepristranskost sodnika ne presoja le po subjektivnem testu, temveč poudarja še objektivno nepristranost sodnika. V konkretni zadevi meni, da je preiskovalna sodnica ravnala na način, ki vzbuja objektivno upravičen dvom o njeni nepristranskosti, ker je njegovemu zagovorniku prepovedala, da ga zagovarja v kazenskem postopku. Kot navaja mu je s tem kršila pravico do svobodne izbire odvetnika, kar po njegovem stališču kaže na sodničino pristranskost in vodenje postopka z namenom, da mu škoduje. Kršena mu je bila tudi pravica do izjave, ki jo zagotavlja 16. člen ZKP in 2., 22., 29. in 34. členi Ustave ter 6. člen EKČP, ker mu je bila odvzeta možnost, da se izjavi o predlogu oškodovanca C. C. Kot navaja je preiskovalna sodnica le vpogledala v uradno evidenco in nato zaključila, da je podan abstraktni dejanski stan iz 69. člena ZKP ter zagovornika D. D. razrešila oziroma mu prepovedala opravljanje funkcije zagovornika v postopku. Obdolženi še navaja, da je pravica do svobodne izbire odvetnika temeljna človekova pravica, ki se lahko omeji le izjemoma, če za to obstaja legitimen cilj, česar pa sodišče v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo. Določba 69. člena ZKP ne more predstavljati absolutne prepovedi, ker potem trči ob višje veljavne ustavne in konvencijske določbe. Dodaja še, da sodnica pri tem, ko je posegla v njegovo pravico do svobodne izbire odvetnika, ni opravila niti testa sorazmernosti, kar po oceni obdolženca prav tako kaže na njeno pristranskost. V nadaljevanju navaja še, da zaupa samo odvetniku D. D. in ne želi, da ga v zadevi zastopa odvetnica E. E., s katero je v sporu in ga v priporu vse do danes ni obiskala. Poudarja še, da ga je odvetnik D. D. že ob prvem pogovoru seznanil z dejstvom, da je poročen z F. F., ki je sestra G. G., žene C. C., ki naj bi bil domnevni oškodovanec. Obdolženi navaja še, da je odvetnik D. D. tudi v drugih postopkih zastopal stranke proti C. C. Predlog oškodovanca za izločitev odvetnika D. D. ni bil podan z namenom varovanja prava in interesov kazenskega postopka, temveč zaradi strahu C. C., da se razkrijejo njegova nezakonita in protipravna ravnanja, ki so odvetniku D. D. dobro poznana. Obdolženi je mnenja, da so sorodstvene vezi v konkretnem primeru le v uradnih evidencah in ne v realnem življenju, dvom v njegovo kakovostno obrambo je v celoti ovržen in zastopanje po odvetniku D. D. bo pomagalo razkriti materialno resnico v konkretnem postopku. Obdolženi tudi državni tožilki očita nezakonito postopanje, ker oškodovanec C. C. še ni imel pravice do vpogleda v spis in mu je razkrila podatek, da ga v postopku zastopa odvetnik D. D.

5.V obravnavanem primeru je podpredsednica okrožnega sodišča pravilno ocenila, da obdolženi z izražanjem dvomov v sodničino nepristranskost in objektivnost, ki jo je utemeljeval z nestrinjanjem s procesnim odločanjem preiskovalne sodnice v kazensko preiskovalni zadevi II Kpr 20876/2025, uveljavlja izločitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP. Gre za odklonitveni razlog, ki je opredeljen z generalno klavzulo, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Katere so te okoliščine zakon ne navaja, temveč se te presojajo glede na konkretno zadevo. Drži navajanje pritožnika, da sta pri tem odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali sodnik v postopku zagotavlja uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost.

5.V obravnavanem primeru je podpredsednica okrožnega sodišča pravilno ocenila, da obdolženi z izražanjem dvomov v sodničino nepristranskost in objektivnost, ki jo je utemeljeval z nestrinjanjem s procesnim odločanjem preiskovalne sodnice v kazensko preiskovalni zadevi II Kpr 20876/2025, uveljavlja izločitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP. Gre za odklonitveni razlog, ki je opredeljen z generalno klavzulo, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Katere so te okoliščine zakon ne navaja, temveč se te presojajo glede na konkretno zadevo. Drži navajanje pritožnika, da sta pri tem odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali sodnik v postopku zagotavlja uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost.

5.V obravnavanem primeru je podpredsednica okrožnega sodišča pravilno ocenila, da obdolženi z izražanjem dvomov v sodničino nepristranskost in objektivnost, ki jo je utemeljeval z nestrinjanjem s procesnim odločanjem preiskovalne sodnice v kazensko preiskovalni zadevi II Kpr 20876/2025, uveljavlja izločitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP. Gre za odklonitveni razlog, ki je opredeljen z generalno klavzulo, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Katere so te okoliščine zakon ne navaja, temveč se te presojajo glede na konkretno zadevo. Drži navajanje pritožnika, da sta pri tem odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali sodnik v postopku zagotavlja uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost.

5.V obravnavanem primeru je podpredsednica okrožnega sodišča pravilno ocenila, da obdolženi z izražanjem dvomov v sodničino nepristranskost in objektivnost, ki jo je utemeljeval z nestrinjanjem s procesnim odločanjem preiskovalne sodnice v kazensko preiskovalni zadevi II Kpr 20876/2025, uveljavlja izločitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP. Gre za odklonitveni razlog, ki je opredeljen z generalno klavzulo, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Katere so te okoliščine zakon ne navaja, temveč se te presojajo glede na konkretno zadevo. Drži navajanje pritožnika, da sta pri tem odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali sodnik v postopku zagotavlja uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost.

5.V obravnavanem primeru je podpredsednica okrožnega sodišča pravilno ocenila, da obdolženi z izražanjem dvomov v sodničino nepristranskost in objektivnost, ki jo je utemeljeval z nestrinjanjem s procesnim odločanjem preiskovalne sodnice v kazensko preiskovalni zadevi II Kpr 20876/2025, uveljavlja izločitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP. Gre za odklonitveni razlog, ki je opredeljen z generalno klavzulo, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Katere so te okoliščine zakon ne navaja, temveč se te presojajo glede na konkretno zadevo. Drži navajanje pritožnika, da sta pri tem odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali sodnik v postopku zagotavlja uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost.

6.Ni se mogoče strinjati z navajanji obdolženca, da mu je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru, B. B., kršila pravico do poštenega postopka, ki je del pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave in 6. člena EKČP. Kot izhaja iz podatkov spisa je preiskovalna sodnica s sklepom II Kpr 20876/2025 z dne 23. 5. 2025 sklenila, da se odvetniku D. D. ne dopusti opravljanje funkcije zagovornika obdolženemu A. A. Obdolženi takšno postopanje preiskovalne sodnice ocenjuje kot pristransko, vendar takšna navajanja obdolženca ne držijo. Sodišče prve stopnje je v točkah 10 in 11 izpodbijanega sklepa prepričljivo in argumentirano pojasnilo, da je šlo za procesno odločanje preiskovalne sodnice v skladu z določbo tretjega odstavka 69. člena ZKP, ki izrecno prepoveduje, da bi funkcijo zagovornika opravljala oseba, ki je z oškodovancem v svaštvenem razmerju do drugega kolena. Iz razlogov izpodbijanega sklepa tudi pravilno izhaja, da je prav ta procesna situacija nastopila v konkretnem primeru, ko je funkcijo zagovornika prevzel odvetnik D. D., vedoč, da je z oškodovancema G. G. in C. C. v odnosu svaštva.

6.Ni se mogoče strinjati z navajanji obdolženca, da mu je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru, B. B., kršila pravico do poštenega postopka, ki je del pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave in 6. člena EKČP. Kot izhaja iz podatkov spisa je preiskovalna sodnica s sklepom II Kpr 20876/2025 z dne 23. 5. 2025 sklenila, da se odvetniku D. D. ne dopusti opravljanje funkcije zagovornika obdolženemu A. A. Obdolženi takšno postopanje preiskovalne sodnice ocenjuje kot pristransko, vendar takšna navajanja obdolženca ne držijo. Sodišče prve stopnje je v točkah 10 in 11 izpodbijanega sklepa prepričljivo in argumentirano pojasnilo, da je šlo za procesno odločanje preiskovalne sodnice v skladu z določbo tretjega odstavka 69. člena ZKP, ki izrecno prepoveduje, da bi funkcijo zagovornika opravljala oseba, ki je z oškodovancem v svaštvenem razmerju do drugega kolena. Iz razlogov izpodbijanega sklepa tudi pravilno izhaja, da je prav ta procesna situacija nastopila v konkretnem primeru, ko je funkcijo zagovornika prevzel odvetnik D. D., vedoč, da je z oškodovancema G. G. in C. C. v odnosu svaštva.

6.Ni se mogoče strinjati z navajanji obdolženca, da mu je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru, B. B., kršila pravico do poštenega postopka, ki je del pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave in 6. člena EKČP. Kot izhaja iz podatkov spisa je preiskovalna sodnica s sklepom II Kpr 20876/2025 z dne 23. 5. 2025 sklenila, da se odvetniku D. D. ne dopusti opravljanje funkcije zagovornika obdolženemu A. A. Obdolženi takšno postopanje preiskovalne sodnice ocenjuje kot pristransko, vendar takšna navajanja obdolženca ne držijo. Sodišče prve stopnje je v točkah 10 in 11 izpodbijanega sklepa prepričljivo in argumentirano pojasnilo, da je šlo za procesno odločanje preiskovalne sodnice v skladu z določbo tretjega odstavka 69. člena ZKP, ki izrecno prepoveduje, da bi funkcijo zagovornika opravljala oseba, ki je z oškodovancem v svaštvenem razmerju do drugega kolena. Iz razlogov izpodbijanega sklepa tudi pravilno izhaja, da je prav ta procesna situacija nastopila v konkretnem primeru, ko je funkcijo zagovornika prevzel odvetnik D. D., vedoč, da je z oškodovancema G. G. in C. C. v odnosu svaštva.

6.Ni se mogoče strinjati z navajanji obdolženca, da mu je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru, B. B., kršila pravico do poštenega postopka, ki je del pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave in 6. člena EKČP. Kot izhaja iz podatkov spisa je preiskovalna sodnica s sklepom II Kpr 20876/2025 z dne 23. 5. 2025 sklenila, da se odvetniku D. D. ne dopusti opravljanje funkcije zagovornika obdolženemu A. A. Obdolženi takšno postopanje preiskovalne sodnice ocenjuje kot pristransko, vendar takšna navajanja obdolženca ne držijo. Sodišče prve stopnje je v točkah 10 in 11 izpodbijanega sklepa prepričljivo in argumentirano pojasnilo, da je šlo za procesno odločanje preiskovalne sodnice v skladu z določbo tretjega odstavka 69. člena ZKP, ki izrecno prepoveduje, da bi funkcijo zagovornika opravljala oseba, ki je z oškodovancem v svaštvenem razmerju do drugega kolena. Iz razlogov izpodbijanega sklepa tudi pravilno izhaja, da je prav ta procesna situacija nastopila v konkretnem primeru, ko je funkcijo zagovornika prevzel odvetnik D. D., vedoč, da je z oškodovancema G. G. in C. C. v odnosu svaštva.

6.Ni se mogoče strinjati z navajanji obdolženca, da mu je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru, B. B., kršila pravico do poštenega postopka, ki je del pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave in 6. člena EKČP. Kot izhaja iz podatkov spisa je preiskovalna sodnica s sklepom II Kpr 20876/2025 z dne 23. 5. 2025 sklenila, da se odvetniku D. D. ne dopusti opravljanje funkcije zagovornika obdolženemu A. A. Obdolženi takšno postopanje preiskovalne sodnice ocenjuje kot pristransko, vendar takšna navajanja obdolženca ne držijo. Sodišče prve stopnje je v točkah 10 in 11 izpodbijanega sklepa prepričljivo in argumentirano pojasnilo, da je šlo za procesno odločanje preiskovalne sodnice v skladu z določbo tretjega odstavka 69. člena ZKP, ki izrecno prepoveduje, da bi funkcijo zagovornika opravljala oseba, ki je z oškodovancem v svaštvenem razmerju do drugega kolena. Iz razlogov izpodbijanega sklepa tudi pravilno izhaja, da je prav ta procesna situacija nastopila v konkretnem primeru, ko je funkcijo zagovornika prevzel odvetnik D. D., vedoč, da je z oškodovancema G. G. in C. C. v odnosu svaštva.

7.Sodišče prve stopnje je nadaljevanju prepričljivo in argumentirano pojasnilo, da v takšnem procesnem odločanju in postopanju preiskovalne sodnice niso podane okoliščine, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost preiskovalne sodnice tako z vidika subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija. Tako je pravilno ocenilo, da bi v skladu z ustaljeno sodno prakso sprejeta procesna odločitev preiskovalne sodnice lahko predstavljala izločitveni razlog le v primeru obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je do takšne procesne odločitve preiskovalne sodnice prišlo zaradi določene pristranskosti, na katero bi kazalo sodničino vnaprejšnje prepričanje o zadevi oziroma takšno obnašanje ali ravnanje, ki bi kazalo na njen pristranski odnos do strank postopka, v smislu konkretne povezave preiskovalne sodnice s predmetom postopka ali s strankami postopka. Strinjati se je z razlogi izpodbijanega sklepa, da obdolženi tovrstnih okoliščin v konkretni zadevi ni dokazal, prav tako je preiskovalna sodnica v svoji izjavi zanikala obstoj takšnih okoliščin. Kar zadeva navajanje pritožbe, da izpodbijani sklep ni obrazložen glede kršitve pravice do svobodne izbire odvetnika je pojasniti, da je odločitev o tem ali je bila procesna odločitev preiskovalne sodnice pravilna ali ne in ali pomeni takšno postopanje preiskovalne sodnice kršitev pravice do obrambe obdolženca ter pravice do proste izbire odvetnika, predmet posebnega, ločenega postopka. Obdolženi in odvetnik D. D. sta podala ugovor na odredbo o postavitvi novega zagovornika po uradni dolžnosti in pritožbo zoper sklep o razrešitvi zagovornika, zato bo o ugovoru in pritožbi (v katerih se prav tako zatrjuje kršitev pravic do obrambe in do svobodne izbire odvetnika), odločal pristojni izvenobravnavni senat. Pritrditi je razlogom izpodbijanega sklepa, da v skladu z ustavnosodno prakso procesna odločitev sodnika, ne glede na to ali je pravilna ali ne, sama po sebi ne predstavlja razloga za izločitev sodnika. Morebitna nepravilnost procesnega odločanja sodnika je namreč lahko podlaga za vlaganje pravnih sredstev zoper odločitve sodnika, ni pa to razlog za njegovo izločitev, kot to zmotno meni pritožnik.

7.Sodišče prve stopnje je nadaljevanju prepričljivo in argumentirano pojasnilo, da v takšnem procesnem odločanju in postopanju preiskovalne sodnice niso podane okoliščine, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost preiskovalne sodnice tako z vidika subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija. Tako je pravilno ocenilo, da bi v skladu z ustaljeno sodno prakso sprejeta procesna odločitev preiskovalne sodnice lahko predstavljala izločitveni razlog le v primeru obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je do takšne procesne odločitve preiskovalne sodnice prišlo zaradi določene pristranskosti, na katero bi kazalo sodničino vnaprejšnje prepričanje o zadevi oziroma takšno obnašanje ali ravnanje, ki bi kazalo na njen pristranski odnos do strank postopka, v smislu konkretne povezave preiskovalne sodnice s predmetom postopka ali s strankami postopka. Strinjati se je z razlogi izpodbijanega sklepa, da obdolženi tovrstnih okoliščin v konkretni zadevi ni dokazal, prav tako je preiskovalna sodnica v svoji izjavi zanikala obstoj takšnih okoliščin. Kar zadeva navajanje pritožbe, da izpodbijani sklep ni obrazložen glede kršitve pravice do svobodne izbire odvetnika je pojasniti, da je odločitev o tem ali je bila procesna odločitev preiskovalne sodnice pravilna ali ne in ali pomeni takšno postopanje preiskovalne sodnice kršitev pravice do obrambe obdolženca ter pravice do proste izbire odvetnika, predmet posebnega, ločenega postopka. Obdolženi in odvetnik D. D. sta podala ugovor na odredbo o postavitvi novega zagovornika po uradni dolžnosti in pritožbo zoper sklep o razrešitvi zagovornika, zato bo o ugovoru in pritožbi (v katerih se prav tako zatrjuje kršitev pravic do obrambe in do svobodne izbire odvetnika), odločal pristojni izvenobravnavni senat. Pritrditi je razlogom izpodbijanega sklepa, da v skladu z ustavnosodno prakso procesna odločitev sodnika, ne glede na to ali je pravilna ali ne, sama po sebi ne predstavlja razloga za izločitev sodnika. Morebitna nepravilnost procesnega odločanja sodnika je namreč lahko podlaga za vlaganje pravnih sredstev zoper odločitve sodnika, ni pa to razlog za njegovo izločitev, kot to zmotno meni pritožnik.

7.Sodišče prve stopnje je nadaljevanju prepričljivo in argumentirano pojasnilo, da v takšnem procesnem odločanju in postopanju preiskovalne sodnice niso podane okoliščine, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost preiskovalne sodnice tako z vidika subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija. Tako je pravilno ocenilo, da bi v skladu z ustaljeno sodno prakso sprejeta procesna odločitev preiskovalne sodnice lahko predstavljala izločitveni razlog le v primeru obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je do takšne procesne odločitve preiskovalne sodnice prišlo zaradi določene pristranskosti, na katero bi kazalo sodničino vnaprejšnje prepričanje o zadevi oziroma takšno obnašanje ali ravnanje, ki bi kazalo na njen pristranski odnos do strank postopka, v smislu konkretne povezave preiskovalne sodnice s predmetom postopka ali s strankami postopka. Strinjati se je z razlogi izpodbijanega sklepa, da obdolženi tovrstnih okoliščin v konkretni zadevi ni dokazal, prav tako je preiskovalna sodnica v svoji izjavi zanikala obstoj takšnih okoliščin. Kar zadeva navajanje pritožbe, da izpodbijani sklep ni obrazložen glede kršitve pravice do svobodne izbire odvetnika je pojasniti, da je odločitev o tem ali je bila procesna odločitev preiskovalne sodnice pravilna ali ne in ali pomeni takšno postopanje preiskovalne sodnice kršitev pravice do obrambe obdolženca ter pravice do proste izbire odvetnika, predmet posebnega, ločenega postopka. Obdolženi in odvetnik D. D. sta podala ugovor na odredbo o postavitvi novega zagovornika po uradni dolžnosti in pritožbo zoper sklep o razrešitvi zagovornika, zato bo o ugovoru in pritožbi (v katerih se prav tako zatrjuje kršitev pravic do obrambe in do svobodne izbire odvetnika), odločal pristojni izvenobravnavni senat. Pritrditi je razlogom izpodbijanega sklepa, da v skladu z ustavnosodno prakso procesna odločitev sodnika, ne glede na to ali je pravilna ali ne, sama po sebi ne predstavlja razloga za izločitev sodnika. Morebitna nepravilnost procesnega odločanja sodnika je namreč lahko podlaga za vlaganje pravnih sredstev zoper odločitve sodnika, ni pa to razlog za njegovo izločitev, kot to zmotno meni pritožnik.

7.Sodišče prve stopnje je nadaljevanju prepričljivo in argumentirano pojasnilo, da v takšnem procesnem odločanju in postopanju preiskovalne sodnice niso podane okoliščine, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost preiskovalne sodnice tako z vidika subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija. Tako je pravilno ocenilo, da bi v skladu z ustaljeno sodno prakso sprejeta procesna odločitev preiskovalne sodnice lahko predstavljala izločitveni razlog le v primeru obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je do takšne procesne odločitve preiskovalne sodnice prišlo zaradi določene pristranskosti, na katero bi kazalo sodničino vnaprejšnje prepričanje o zadevi oziroma takšno obnašanje ali ravnanje, ki bi kazalo na njen pristranski odnos do strank postopka, v smislu konkretne povezave preiskovalne sodnice s predmetom postopka ali s strankami postopka. Strinjati se je z razlogi izpodbijanega sklepa, da obdolženi tovrstnih okoliščin v konkretni zadevi ni dokazal, prav tako je preiskovalna sodnica v svoji izjavi zanikala obstoj takšnih okoliščin. Kar zadeva navajanje pritožbe, da izpodbijani sklep ni obrazložen glede kršitve pravice do svobodne izbire odvetnika je pojasniti, da je odločitev o tem ali je bila procesna odločitev preiskovalne sodnice pravilna ali ne in ali pomeni takšno postopanje preiskovalne sodnice kršitev pravice do obrambe obdolženca ter pravice do proste izbire odvetnika, predmet posebnega, ločenega postopka. Obdolženi in odvetnik D. D. sta podala ugovor na odredbo o postavitvi novega zagovornika po uradni dolžnosti in pritožbo zoper sklep o razrešitvi zagovornika, zato bo o ugovoru in pritožbi (v katerih se prav tako zatrjuje kršitev pravic do obrambe in do svobodne izbire odvetnika), odločal pristojni izvenobravnavni senat. Pritrditi je razlogom izpodbijanega sklepa, da v skladu z ustavnosodno prakso procesna odločitev sodnika, ne glede na to ali je pravilna ali ne, sama po sebi ne predstavlja razloga za izločitev sodnika. Morebitna nepravilnost procesnega odločanja sodnika je namreč lahko podlaga za vlaganje pravnih sredstev zoper odločitve sodnika, ni pa to razlog za njegovo izločitev, kot to zmotno meni pritožnik.

7.Sodišče prve stopnje je nadaljevanju prepričljivo in argumentirano pojasnilo, da v takšnem procesnem odločanju in postopanju preiskovalne sodnice niso podane okoliščine, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost preiskovalne sodnice tako z vidika subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija. Tako je pravilno ocenilo, da bi v skladu z ustaljeno sodno prakso sprejeta procesna odločitev preiskovalne sodnice lahko predstavljala izločitveni razlog le v primeru obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je do takšne procesne odločitve preiskovalne sodnice prišlo zaradi določene pristranskosti, na katero bi kazalo sodničino vnaprejšnje prepričanje o zadevi oziroma takšno obnašanje ali ravnanje, ki bi kazalo na njen pristranski odnos do strank postopka, v smislu konkretne povezave preiskovalne sodnice s predmetom postopka ali s strankami postopka. Strinjati se je z razlogi izpodbijanega sklepa, da obdolženi tovrstnih okoliščin v konkretni zadevi ni dokazal, prav tako je preiskovalna sodnica v svoji izjavi zanikala obstoj takšnih okoliščin. Kar zadeva navajanje pritožbe, da izpodbijani sklep ni obrazložen glede kršitve pravice do svobodne izbire odvetnika je pojasniti, da je odločitev o tem ali je bila procesna odločitev preiskovalne sodnice pravilna ali ne in ali pomeni takšno postopanje preiskovalne sodnice kršitev pravice do obrambe obdolženca ter pravice do proste izbire odvetnika, predmet posebnega, ločenega postopka. Obdolženi in odvetnik D. D. sta podala ugovor na odredbo o postavitvi novega zagovornika po uradni dolžnosti in pritožbo zoper sklep o razrešitvi zagovornika, zato bo o ugovoru in pritožbi (v katerih se prav tako zatrjuje kršitev pravic do obrambe in do svobodne izbire odvetnika), odločal pristojni izvenobravnavni senat. Pritrditi je razlogom izpodbijanega sklepa, da v skladu z ustavnosodno prakso procesna odločitev sodnika, ne glede na to ali je pravilna ali ne, sama po sebi ne predstavlja razloga za izločitev sodnika. Morebitna nepravilnost procesnega odločanja sodnika je namreč lahko podlaga za vlaganje pravnih sredstev zoper odločitve sodnika, ni pa to razlog za njegovo izločitev, kot to zmotno meni pritožnik.

8.Kot neutemeljeno se izkaže tudi obdolženčevo stališče, da mu je preiskovalna sodnica kršila pravico do izjave, ker mu ni bilo omogočeno, da se izjasni o predlogu oškodovanca za razrešitev zagovornika odvetnika D. D. Že je bilo navedeno, da je preiskovalna sodnica odvetniku D. D. prepovedala opravljanje funkcije zagovornika na podlagi zakonske določbe tretjega odstavka 69. člena ZKP in ne na predlog oškodovanca (ki je sodišče o tem dejstvu samo obvestil). Zato je treba drugače kot navaja obdolženi, zakonsko določbo tretjega odstavka 69. člena ZKP razumeti v smeri, da preprečuje kolizijo interesov obrambe in oškodovanca, kot eno od jamstev, ki je za zagotovitev poštenega postopka nujna in je kot taka predpisana predvsem v korist obdolžencu. Ker gre za absolutno prepoved opravljanja funkcije zagovornika, določbe ZKP posebne izjave obdolženca pred odločitvijo preiskovane sodnice ne predvidevajo, prav tako ne tehtanja načela sorazmernosti, ki ga v izpodbijanem sklepu pogreša obdolženi. Iz navedenih razlogov so neutemeljeni očitki o kršitvah 16. člena ZKP in 2., 22., 29. in 34. člena Ustave. Takšne obvezne prepovedi opravljanja funkcije zagovornika iz 69. člena ZKP pa ni mogoče zaobiti z obsežnim navajanjem, da obdolženca sorodstveno razmerje med zagovornikom in oškodovancema ne moti in naj bi mu bilo celo v korist. Nasprotno, v prvi vrsti je dolžnost odvetnikov, da pri sprejemanju obrambe obdolžencev v kazenskih postopkih upoštevajo določbo 69. člena ZKP. Če kljub prepovedi sam zagovornik ne odpove pooblastila oziroma ga ne prekliče obdolženec, pa je obrambo takšnemu zagovorniku dolžno odreči sodišče.

8.Kot neutemeljeno se izkaže tudi obdolženčevo stališče, da mu je preiskovalna sodnica kršila pravico do izjave, ker mu ni bilo omogočeno, da se izjasni o predlogu oškodovanca za razrešitev zagovornika odvetnika D. D. Že je bilo navedeno, da je preiskovalna sodnica odvetniku D. D. prepovedala opravljanje funkcije zagovornika na podlagi zakonske določbe tretjega odstavka 69. člena ZKP in ne na predlog oškodovanca (ki je sodišče o tem dejstvu samo obvestil). Zato je treba drugače kot navaja obdolženi, zakonsko določbo tretjega odstavka 69. člena ZKP razumeti v smeri, da preprečuje kolizijo interesov obrambe in oškodovanca, kot eno od jamstev, ki je za zagotovitev poštenega postopka nujna in je kot taka predpisana predvsem v korist obdolžencu. Ker gre za absolutno prepoved opravljanja poklica, določbe ZKP posebne izjave obdolženca pred odločitvijo preiskovane sodnice ne predvidevajo, prav tako ne tehtanja načela sorazmernosti, ki ga v izpodbijanem sklepu pogreša obdolženi. Iz navedenih razlogov so neutemeljeni očitki o kršitvah 16. člena ZKP in 2., 22., 29. in 34. člena Ustave. Takšne obvezne prepovedi opravljanja funkcije zagovornika iz 69. člena ZKP pa ni mogoče zaobiti z obsežnim navajanjem, da obdolženca sorodstveno razmerje med zagovornikom in oškodovancema ne moti in naj bi mu bilo celo v korist. Nasprotno, v prvi vrsti je dolžnost odvetnikov, da pri sprejemanju obrambe obdolžencev v kazenskih postopkih upoštevajo določbo 69. člena ZKP. Če kljub prepovedi sam zagovornik ne odpove pooblastila oziroma ga ne prekliče obdolženec, pa je obrambo takšnemu zagovorniku dolžno odreči sodišče.

8.Kot neutemeljeno se izkaže tudi obdolženčevo stališče, da mu je preiskovalna sodnica kršila pravico do izjave, ker mu ni bilo omogočeno, da se izjasni o predlogu oškodovanca za razrešitev zagovornika odvetnika D. D. Že je bilo navedeno, da je preiskovalna sodnica odvetniku D. D. prepovedala opravljanje funkcije zagovornika na podlagi zakonske določbe tretjega odstavka 69. člena ZKP in ne na predlog oškodovanca (ki je sodišče o tem dejstvu samo obvestil). Zato je treba drugače kot navaja obdolženi, zakonsko določbo tretjega odstavka 69. člena ZKP razumeti v smeri, da preprečuje kolizijo interesov obrambe in oškodovanca, kot eno od jamstev, ki je za zagotovitev poštenega postopka nujna in je kot taka predpisana predvsem v korist obdolžencu. Ker gre za absolutno prepoved opravljanja poklica, določbe ZKP posebne izjave obdolženca pred odločitvijo preiskovane sodnice ne predvidevajo, prav tako ne tehtanja načela sorazmernosti, ki ga v izpodbijanem sklepu pogreša obdolženi. Iz navedenih razlogov so neutemeljeni očitki o kršitvah 16. člena ZKP in 2., 22., 29. in 34. člena Ustave. Takšne obvezne prepovedi opravljanja funkcije zagovornika iz 69. člena ZKP pa ni mogoče zaobiti z obsežnim navajanjem, da obdolženca sorodstveno razmerje med zagovornikom in oškodovancema ne moti in naj bi mu bilo celo v korist. Nasprotno, v prvi vrsti je dolžnost odvetnikov, da pri sprejemanju obrambe obdolžencev v kazenskih postopkih upoštevajo določbo 69. člena ZKP. Če kljub prepovedi sam zagovornik ne odpove pooblastila oziroma ga ne prekliče obdolženec, pa je obrambo takšnemu zagovorniku dolžno odreči sodišče.

8.Kot neutemeljeno se izkaže tudi obdolženčevo stališče, da mu je preiskovalna sodnica kršila pravico do izjave, ker mu ni bilo omogočeno, da se izjasni o predlogu oškodovanca za razrešitev zagovornika odvetnika D. D. Že je bilo navedeno, da je preiskovalna sodnica odvetniku D. D. prepovedala opravljanje funkcije zagovornika na podlagi zakonske določbe tretjega odstavka 69. člena ZKP in ne na predlog oškodovanca (ki je sodišče o tem dejstvu samo obvestil). Zato je treba drugače kot navaja obdolženi, zakonsko določbo tretjega odstavka 69. člena ZKP razumeti v smeri, da preprečuje kolizijo interesov obrambe in oškodovanca, kot eno od jamstev, ki je za zagotovitev poštenega postopka nujna in je kot taka predpisana predvsem v korist obdolžencu. Ker gre za absolutno prepoved opravljanja poklica, določbe ZKP posebne izjave obdolženca pred odločitvijo preiskovane sodnice ne predvidevajo, prav tako ne tehtanja načela sorazmernosti, ki ga v izpodbijanem sklepu pogreša obdolženi. Iz navedenih razlogov so neutemeljeni očitki o kršitvah 16. člena ZKP in 2., 22., 29. in 34. člena Ustave. Takšne obvezne prepovedi opravljanja funkcije zagovornika iz 69. člena ZKP pa ni mogoče zaobiti z obsežnim navajanjem, da obdolženca sorodstveno razmerje med zagovornikom in oškodovancema ne moti in naj bi mu bilo celo v korist. Nasprotno, v prvi vrsti je dolžnost odvetnikov, da pri sprejemanju obrambe obdolžencev v kazenskih postopkih upoštevajo določbo 69. člena ZKP. Če kljub prepovedi sam zagovornik ne odpove pooblastila oziroma ga ne prekliče obdolženec, pa je obrambo takšnemu zagovorniku dolžno odreči sodišče.

8.Kot neutemeljeno se izkaže tudi obdolženčevo stališče, da mu je preiskovalna sodnica kršila pravico do izjave, ker mu ni bilo omogočeno, da se izjasni o predlogu oškodovanca za razrešitev zagovornika odvetnika D. D. Že je bilo navedeno, da je preiskovalna sodnica odvetniku D. D. prepovedala opravljanje funkcije zagovornika na podlagi zakonske določbe tretjega odstavka 69. člena ZKP in ne na predlog oškodovanca (ki je sodišče o tem dejstvu samo obvestil). Zato je treba drugače kot navaja obdolženi, zakonsko določbo tretjega odstavka 69. člena ZKP razumeti v smeri, da preprečuje kolizijo interesov obrambe in oškodovanca, kot eno od jamstev, ki je za zagotovitev poštenega postopka nujna in je kot taka predpisana predvsem v korist obdolžencu. Ker gre za absolutno prepoved opravljanja poklica, določbe ZKP posebne izjave obdolženca pred odločitvijo preiskovane sodnice ne predvidevajo, prav tako ne tehtanja načela sorazmernosti, ki ga v izpodbijanem sklepu pogreša obdolženi. Iz navedenih razlogov so neutemeljeni očitki o kršitvah 16. člena ZKP in 2., 22., 29. in 34. člena Ustave. Takšne obvezne prepovedi opravljanja funkcije zagovornika iz 69. člena ZKP pa ni mogoče zaobiti z obsežnim navajanjem, da obdolženca sorodstveno razmerje med zagovornikom in oškodovancema ne moti in naj bi mu bilo celo v korist. Nasprotno, v prvi vrsti je dolžnost odvetnikov, da pri sprejemanju obrambe obdolžencev v kazenskih postopkih upoštevajo določbo 69. člena ZKP. Če kljub prepovedi sam zagovornik ne odpove pooblastila oziroma ga ne prekliče obdolženec, pa je obrambo takšnemu zagovorniku dolžno odreči sodišče.

9.V zvezi z navajanjem obdolženega, da mu je v postopku z odredbo bila postavljena zagovornica po uradni dolžnosti, in sicer odvetnica E. E., s katero se ne strinja in ji ne zaupa, saj sta v preteklosti bila v sporu, do sedaj pa ga v priporu tudi še ni obiskala ter da lahko zaupa le odvetniku D. D., je pojasniti, da bo tudi to predmet pritožbene obravnave v že omenjenem, ločenem postopku, v katerem je obdolženi vložil ugovor na izdano odredbo. Že na tem mestu pa je pojasniti, da si lahko obdolženi kadarkoli sam izbere drugega zagovornika, sodišče mu ga postavi po uradni dolžnosti le, če si ga v primeru obvezne obrambe ne vzame sam. Očitek pritožnika o nezakonitem postopanju državne tožilke, ki naj bi oškodovancu razkrila kdo je zagovornik obdolženca, ni predmet pritožbenega postopka o izločitvi preiskovalne sodnice, v vsakem primeru pa se o tem dejstvu tekom postopka lahko seznanijo vsi procesni udeleženci.

9.V zvezi z navajanjem obdolženega, da mu je v postopku z odredbo bila postavljena zagovornica po uradni dolžnosti, in sicer odvetnica E. E., s katero se ne strinja in ji ne zaupa, saj sta v preteklosti bila v sporu, do sedaj pa ga v priporu tudi še ni obiskala ter da lahko zaupa le odvetniku D. D., je pojasniti, da bo tudi to predmet pritožbene obravnave v že omenjenem, ločenem postopku, v katerem je obdolženi vložil ugovor na izdano odredbo. Že na tem mestu pa je pojasniti, da si lahko obdolženi kadarkoli sam izbere drugega zagovornika, sodišče mu ga postavi po uradni dolžnosti le, če si ga v primeru obvezne obrambe ne vzame sam. Očitek pritožnika o nezakonitem postopanju državne tožilke, ki naj bi oškodovancu razkrila kdo je zagovornik obdolženca, ni predmet pritožbenega postopka o izločitvi preiskovalne sodnice, v vsakem primeru pa se o tem dejstvu tekom postopka lahko seznanijo vsi procesni udeleženci.

9.V zvezi z navajanjem obdolženega, da mu je v postopku z odredbo bila postavljena zagovornica po uradni dolžnosti, in sicer odvetnica E. E., s katero se ne strinja in ji ne zaupa, saj sta v preteklosti bila v sporu, do sedaj pa ga v priporu tudi še ni obiskala ter da lahko zaupa le odvetniku D. D., je pojasniti, da bo tudi to predmet pritožbene obravnave v že omenjenem, ločenem postopku, v katerem je obdolženi vložil ugovor na izdano odredbo. Že na tem mestu pa je pojasniti, da si lahko obdolženi kadarkoli sam izbere drugega zagovornika, sodišče mu ga postavi po uradni dolžnosti le, če si ga v primeru obvezne obrambe ne vzame sam. Očitek pritožnika o nezakonitem postopanju državne tožilke, ki naj bi oškodovancu razkrila kdo je zagovornik obdolženca, ni predmet pritožbenega postopka o izločitvi preiskovalne sodnice, v vsakem primeru pa se o tem dejstvu tekom postopka lahko seznanijo vsi procesni udeleženci.

9.V zvezi z navajanjem obdolženega, da mu je v postopku z odredbo bila postavljena zagovornica po uradni dolžnosti, in sicer odvetnica E. E., s katero se ne strinja in ji ne zaupa, saj sta v preteklosti bila v sporu, do sedaj pa ga v priporu tudi še ni obiskala ter da lahko zaupa le odvetniku D. D., je pojasniti, da bo tudi to predmet pritožbene obravnave v že omenjenem, ločenem postopku, v katerem je obdolženi vložil ugovor na izdano odredbo. Že na tem mestu pa je pojasniti, da si lahko obdolženi kadarkoli sam izbere drugega zagovornika, sodišče mu ga postavi po uradni dolžnosti le, če si ga v primeru obvezne obrambe ne vzame sam. Očitek pritožnika o nezakonitem postopanju državne tožilke, ki naj bi oškodovancu razkrila kdo je zagovornik obdolženca, ni predmet pritožbenega postopka o izločitvi preiskovalne sodnice, v vsakem primeru pa se o tem dejstvu tekom postopka lahko seznanijo vsi procesni udeleženci.

9.V zvezi z navajanjem obdolženega, da mu je v postopku z odredbo bila postavljena zagovornica po uradni dolžnosti, in sicer odvetnica E. E., s katero se ne strinja in ji ne zaupa, saj sta v preteklosti bila v sporu, do sedaj pa ga v priporu tudi še ni obiskala ter da lahko zaupa le odvetniku D. D., je pojasniti, da bo tudi to predmet pritožbene obravnave v že omenjenem, ločenem postopku, v katerem je obdolženi vložil ugovor na izdano odredbo. Že na tem mestu pa je pojasniti, da si lahko obdolženi kadarkoli sam izbere drugega zagovornika, sodišče mu ga postavi po uradni dolžnosti le, če si ga v primeru obvezne obrambe ne vzame sam. Očitek pritožnika o nezakonitem postopanju državne tožilke, ki naj bi oškodovancu razkrila kdo je zagovornik obdolženca, ni predmet pritožbenega postopka o izločitvi preiskovalne sodnice, v vsakem primeru pa se o tem dejstvu tekom postopka lahko seznanijo vsi procesni udeleženci.

10.Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbo obdolženega zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10.Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbo obdolženega zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10.Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbo obdolženega zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10.Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbo obdolženega zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10.Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbo obdolženega zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 39, 39/1, 39/1-6, 69, 69/3 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 2, 22, 23, 23/1, 29, 34

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 39, 39/1, 39/1-6, 69, 69/3 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 2, 22, 23, 23/1, 29, 34

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 39, 39/1, 39/1-6, 69, 69/3 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 2, 22, 23, 23/1, 29, 34

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 39, 39/1, 39/1-6, 69, 69/3 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 2, 22, 23, 23/1, 29, 34

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 39, 39/1, 39/1-6, 69, 69/3 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 2, 22, 23, 23/1, 29, 34

Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - člen 6

Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - člen 6

Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - člen 6

Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - člen 6

Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - člen 6

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.