Jedro

Predlagatelj ni izkazal, da bi revizijska obravnava vprašanj, ki se nanašajo na določnost izreka in nezmožnost preizkusa odločbe, presegla pomen konkretne zadeve, pri ostalih vprašanjih pa so povsem izostale navedbe, v čem naj bi jih Upravno sodišče rešilo nezakonito, zato je predlog za dopustitev revizije nepopoln in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 341-42/2019/4 z dne 23. 9. 2020. S to odločbo je navedeni organ tožnika zaradi kršitev določil Zakona o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju ZDLov-1) in na njegovi podlagi izdanih predpisov razrešil opravljanja lovsko-čuvajske službe v lovišču ... in mu naložil, da mora v 8 dneh od pravnomočnosti zadevne odločbe vrniti izkaznico lovskega čuvaja in službeni znak.

2. Iz obrazložitve sodbe Upravnega sodišča izhaja, da je tožnik na uradnem privabljalnem krmišču za jelenjad ... ponovno položil preveč krme, čeprav je bil glede takega ravnanja predhodno že obravnavan v prekrškovnem postopku. Tudi zaradi tega drugega ravnanja se je vodil prekrškovni postopek, ki se je pravnomočno končal 19. 5. 2019 in za katerega je Upravno sodišče pojasnilo, da je podlaga za izpodbijano upravno odločbo o razrešitvi. Kot neutemeljene je zato zavrnilo tožbene ugovore, da je bila podlaga za razrešitev prvotna nepravnomočna prekrškovna odločitev.1 Tožbeni ugovori so bili podani še v smeri nedoločnosti izreka upravne odločbe, neobrazloženosti upravne odločbe, nesorazmernosti pravne posledice glede na storjeni prekršek in arbitrarnosti, ki jih je Upravno sodišče vse zavrnilo kot neutemeljene. Predlagatelju je pritrdilo v delu, da o prekrških odločajo prekrškovni organi in sodišča in ne upravni organi, ki za to niso pooblaščeni, vendar glede tega v nadaljevanju pojasnilo, da so zato trditve o tem, da prekrška ni storil in da so bile okoliščine drugačne, kot so bile ugotovljene, brezpredmetne, saj je imel možnost navedeno uveljavljati v prekrškovnem postopku.

3. Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije in Vrhovnemu sodišču predlagal, naj dopusti revizijo glede naslednjih vprašanj: a) Ali je potrebno v primeru, ko se odločitev upravnega organa nanaša na kršitev predpisa, ki je lahko posledica izgube določenega statusa (v tem primeru razrešitev opravljanja lovsko čuvajske službe v lovišču ...) citirati določilo predpisa, ki je bilo kršeno in opisati dejanski stan kršitve predpisa? b) Ali mora biti v tem primeru prekršek stranki dokazan in ali za ta dokaz zadostuje odločitev lovskega inšpektorja? c) Ali ima v konkretnem primeru odločitev sodišča v postopku zahteve za sodno varstvo Okrajnega sodišča v Celju ZSV 439/2019 vpliv na nezakonitost odločitve upravnega organa in sodišča v izpodbijani sodbi, glede na to, da se odločba sklicuje na dogodek 7. 1. 2019? č) Ali je minister vezan na predlog lovske inšpekcije? d) Če je izrečen opomin, ali je mogoče govoriti o hujšem prekršku? e) Ali izpodbijana odločba res sledi predlogu lovske inšpekcije? f) Ali bi moral biti predlog lovske inšpekcije vsebovan v izreku upravne odločbe? g) Ali odločba z dne 23. 9. 2020 glede na vsebino izreka izpolnjuje pogoje iz 213. člena ZUP? h) Ali je mogoče postaviti trditev, da je odločitev tožene stranke, št. odločbe: 341-42/2019/4 z dne 23. 9. 2020, arbitrarna, torej samovoljna glede pooblastila, ki jih Zakon o divjadi in lovstvu daje ministrstvu v določilu četrtega odstavka 72. člena citiranega zakona? i) Ali je odločitev Upravnega sodišča v sodbi IV U 140/2020 arbitrarna glede na namen določila 72. člena ZDLov-1; ali je mogoče določbo četrtega odstavka 72. člena uporabiti že pri lahki kršitvi določila ZDLov-1 kot je bilo v konkretnem primeru? j) Ali je takšna razlaga, kot jo je sodišče dalo v izpodbijani sodbi, arbitrarna razlaga zakonskega pomena 72. člena ZDLov-1 in njegove uporabe? k) Ali je glede na izrek odločbe in njeno obrazložitev odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 29. 9. 2020, glede katere je sodišče zavrnilo tožbo, sploh preizkusiti glede na nejasnosti v odločbi? l) Ali je v primeru očitka dveh prekrškov, ki sta povezana, mogoče govoriti o hudi kršitvi ZDLov-1 (v obeh primerih je bil izrečen opomin po odločbi inšpektorja z dne 16. 4. 2019 in po 710-141/2019 z dne 11. 3. 2019) in ali pomeni, da je lahko vsaka kršitev, pa naj bo še tako lahka kršitev določil ZDLov-1, razlog za uporabo četrtega odstavka 72. člena citiranega zakona? m) Ali je odločitev Upravnega sodišča v sodbi IV U 140/2020 v 27. točki arbitrarna, ko se postavlja na stališče, da ima vsaka nepravilnost svojo posledico in da je tožena stranka presodila, da je treba tožnika razrešiti s funkcije lovskega čuvaja? n) Ali takšno stališče dopušča samovoljnost pri uporabi četrtega odstavka 72. člena ZDLov-1?

4. Predlog ni popoln.

5. Po četrtem odstavku 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če stranka ne ravna po navedeni zakonski določbi, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

6. Da bi bil predlog formalno popoln, mora torej predlagatelj ne le navesti sporno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati s stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367. a člen ZPP).2

7. Glede vprašanj pod črkami a.), g.) in k.), ki se nanašajo na določnost izreka in nezmožnost preizkusa odločbe, predlagatelj ni izkazal, da bi njihova revizijska obravnava presegla pomen konkretne zadeve. Navaja sicer, da naj bi šlo za pravno področje, glede katerega ni sodne prakse, in bi jo bilo treba zaradi zagotovitve enotne uporabe prava ustvariti, vendar z ničemer ne izkaže številčnosti podobnih primerov, ob pregledu sodne prakse odločitev sodišč v upravnem sporu pa Vrhovno sodišče večjega števila tovrstnih zadev ni zasledilo. Prav tako predlagatelj ni ponudil primerjave z drugimi področji upravnega prava o navedenih vprašanjih.

8. Glede ostalih izpostavljenih vprašanj so povsem izostale navedbe, v čem naj bi jih Upravno sodišče rešilo nezakonito. Zaradi navedenega je predlog tudi v tem delu nepopoln.

9. Ker predlog iz navedenih razlogov ne izpolnjuje vseh zahtev iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka istega člena zavrglo.

1 Pravnomočna je postala med tekom upravnega spora v obravnavani zadevi pred Upravnim sodiščem. 2 Sklepi Vrhovnega sodišča X DoR 204/2021 z dne 16. 3. 2022., III DoR 1/2023 z dne 15. 2. 2023, III DoR 58/2022 z dne 14. 6. 2022 in drugi.