Jedro

Tožeča stranka je morala plačati sodno takso v višini 630,00 EUR sicer že takrat, ko je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču. To je tudi storila, in sicer 23. 8. 2012, torej še preden se je začel stečajni postopek. Ta se je namreč začel 6. 2. 2014. Takrat še ni bilo odločeno o stroških, saj še ni bilo mogoče vedeti, kdo je v pravdi uspel. O tem je lahko prvostopenjsko sodišče odločilo šele po preizkusu terjatev, ki ga je opravil stečajni upravitelj, in torej po začetku stečajnega postopka. Takrat je postalo očitno, da je tožeča stranka s svojimi zahtevki pravzaprav uspela v celoti. Šele takrat je obveznost stečajnega dolžnika nastala, saj je bil šele takrat zahtevek za povrnitev stroškov pravdnega postopka (gospodarskega spora) kot takšen utemeljen. Prva odločitev o stroških postopka je torej bila mogoča šele z izdajo izpodbijanega sklepa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep v II. točki izreka potrdi.

II. Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Postopek se je začel kot postopek za izvršbo na temelju verodostojne listine 13. 6. 2012. Tožeča stranka je zahtevala 28.186,80 EUR z obrestmi in povrnitev stroškov izvršilnega postopka. Po dolžnikovem ugovoru se je postopek nadaljeval pred pravdnim sodiščem kot gospodarski spor. V tem postopku je tožeča stranka zahtevala še povrnitev stroškov pravdnega postopka.

2. Nad toženo stranko je bil s 6. 2. 2014 začet stečajni postopek. Postopek pred prvostopenjskim sodiščem je bil sprva prekinjen, nato se je nadaljeval. 3. Stečajni upravitelj je v seznamu preizkušenih terjatev priznal zahtevano glavnico, zamudne obresti in izvršilne stroške. Prerekana pa je bila terjatev, kolikor se je nanašala na pravdne stroške v višini 630,00 EUR. Šlo je za strošek sodnih taks. Te je tožeča stranka plačala 23. 8. 2012. Tožeča stranka je z vlogo z dne 21. 11. 2014 sodišču sporočila, da je bila terjatev tožeče stranke, ki jo je zahtevala s tožbo, priznana v celoti, razen glede pravdnih in izvršilnih stroškov. Kasneje sta obe stranki sporočili, da je stečajni upravitelj tožene stranke priznal tudi izvršilne stroške. Pravdni stroški so torej ostali nepriznani.

4. Prvostopenjsko sodišče je s točko I svojega sklepa razveljavilo sklep o izvršbi v 1. in 3 odstavku izreka in je v tem delu zavrglo tožbo. V točki II sklepa je toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov v znesku 630,00 EUR.

5. V pritožbi navaja, da bo glede na odločitev pritožbenega sodišča potrebno poplačati stroške prvostopenjskega postopka kot stroške stečajnega postopka. To naj bi bilo (po njenem mnenju) neutemeljeno, ker je tožeča stranka pravdne stroške že prijavila v stečajnem postopku, ker so nastali pred začetkom stečajnega postopka in bi sodišče torej moralo izdati ugotovitveno sodbo in ne dajatvene.

6. Pritožba ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo na temelju 2. točke 365. člena ZPP.

7. Zoper prvostopenjski sklep je vložila pritožbo tožena stranka. V pritožbi navaja izključno razloge, ki se nanašajo na odločitev o pravdnih stroških (točka II izreka prvostopenjskega sklepa). Predlaga odločitev izključno o točki II izreka prvostopenjskega sklepa. Pritožbeno sodišče je zato obravnavalo njeno pritožbo kot pritožbo zoper točko II izreka izpodbijanega sklepa.

8. Stroški stečajnega postopka so obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka (1. odstavek 354. člena ZFPPIPP).

9. Tožeča stranka je morala plačati sodno takso v višini 630,00 EUR sicer že takrat, ko je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču. To je tudi storila, in sicer 23. 8. 2012, torej še preden se je začel stečajni postopek. Ta se je namreč začel 6. 2. 2014. Takrat še ni bilo odločeno o stroških, saj še ni bilo mogoče vedeti, kdo je v pravdi uspel. O tem je lahko prvostopenjsko sodišče odločilo šele po preizkusu terjatev, ki ga je opravil stečajni upravitelj, in torej po začetku stečajnega postopka. Takrat je postalo očitno, da je tožeča stranka s svojimi zahtevki pravzaprav uspela v celoti. Šele takrat je obveznost stečajnega dolžnika nastala, saj je bil šele takrat zahtevek za povrnitev stroškov pravdnega postopka (gospodarskega spora) kot takšen utemeljen. Prva odločitev o stroških postopka je torej bila mogoča šele z izdajo izpodbijanega sklepa.

10. Začetek stečajnega postopka je naključje, ki se je dogodilo toženi stranki (1. odstavek 156. člena ZPP). Ker je tožena stranka zahtevke celo pripoznala (razen glede pravdnih stroškov), je tožeča stranka pravzaprav v podobnem položaju, kot če bi s svojimi zahtevki uspela v celoti. Pravilna je zato odločitev prvostopenjskega sodišča, da naloži plačilo pravdnih stroškov toženi stranki, in sicer z dajatvenim sklepom.

11. Pritožbeno sodišče je moralo odločiti še o stroških pritožbe (1. odstavek 165. člena ZPP). Povrnitev pritožbenih stroškov lahko zahteva le stranka, ki uspe s pritožbo (1. odstavek 154. člena ZPP). Ker pritožba ni bila uspešna, pritožnica ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov.