Jedro

Življenjska skupnost je pojmovno lahko le ena.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, s katerim je od tožene stranke zahteval plačilo odškodnine za nematerialno škodo za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije zaradi zmotne uporabe materialnega prava, saj sta sodišči druge in prve stopnje napačno presodili, ali je v konkretnem primeru obstajala trajnejša življenjska skupnost med tožnikom in njegovim pokojnim polbratom, ki bi opravičevala odškodnino za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega (179. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ, v povezavi s tretjim odstavkom 180. člena OZ). Višja sodišča posrednim oškodovancem v podobnih situacijah priznavajo pravico do denarne odškodnine, zaradi česar tožniku ni bilo zagotovljeno enako varstvo pravic ter pravica do enakosti pred zakonom (14. in 22. člen Ustave Republike Slovenije). Iz ugotovitev sodišč izhaja, da sta bila tožnik in pokojni brat vsakodnevno v stikih, da sta praznike in dopuste preživljala skupaj, pokojnik pa je bil tudi tožnikov svetovalec. Sodišče je restriktivno ter v nasprotju z namenom določbe, razlagalo tretji odstavek 180. člena OZ. Lokacijsko povezano bivanje je odločilen, konstitutiven element trajnejše življenjske skupnosti (VSL III Cp 3050/2010). Tožnikov pokojni brat pa se je tudi razvezal, zato je bil na primarno družino navezan še toliko bolj (VSK Cp 1201/2009 in II Ips 620/2006). Navedenega dejstva sodišči nista upoštevali in ovrednotili. Predlagatelj izpostavi še odločbi VSK Cp 1201/2009 in VSL Cp 3355/2012 ter opozori na neenotnost sodne prakse oziroma na dejstvo, da ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki bi se opredelila do vprašanja, ali odškodnina v primeru smrti brata (ne) gre tistim posrednim oškodovancem, ki so si ustvarili svoje družine.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zaradi česar je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da je življenjska skupnost pojmovno lahko le ena(1) in tudi konkretna odločitev je skladna s tako prakso Vrhovnega sodišča. .

Op. št. (1): Sodba VS RS II Ips 79/97. Smiselno enako tudi II Ips 406/2007, II Ips 478/2003, II Ips 620/2006.