Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnik kot kupec in toženec kot prodajalec sta 15. 3. 2023 sklenila prodajno pogodbo za nepremičnino. Z njo se je tožnik zavezal tožencu plačati 10.500 EUR, toženec se je zavezal izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo. Stranki sta svoji pogodbeni obveznosti izpolnili. Tožnik je nato s tožbo zahteval ugotovitev ničnosti posameznih določil (obveznost plačila kupnine) in plačilo (vračilo) 12.421,58 EUR (poleg vračila kupnine še vračilo davka, upravne takse, stroškov sestave prodajne pogodbe in stroška geodeta). S podrednim zahtevkom je zahteval znižanje kupnine na 4.120 EUR zaradi oderuške pogodbe in plačilo 5.507,60 EUR.

2.Sodišče prve stopnje je oba tožbena zahtevka zavrnilo zaradi nesklepčnosti tožbe. Po njegovi presoji tožnik ni navajal dejstev, ki bi kazala na ničnost pogodbe ali na subjektivni element oderuštva. Dokaznega postopka ni izvedlo.

3.Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritrdilo je razlogom sodišča prve stopnje.

4.Tožnik je zoper odločitev sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:

"1. Ali je materialnopravno pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da zatrjevano ravnanje toženca, ki je tožniku ob sklepanju prodajne pogodbe z dne 15.03.2023 zamolčal, da je kupnino za nepremičnino ID znak: parcela ... oziroma za njen pravno in ekonomsko istoveten predhodni del od tožnika že prejel v celoti, nato pa prenos lastninske pravice na tej nepremičnini pogojeval s ponovnim plačilom kupnine, davka in stroškov, že na ravni sklepčnosti ne more utemeljevati delne ničnosti pogodbe po prvem odstavku 86. člena OZ v zvezi z 88. členom OZ, temveč lahko utemeljuje zgolj izpodbojnost zaradi prevare po 49. členu OZ?"

"2. Ali je sklepčna tožba, s katero je tožnik zahteval ugotovitev delne ničnosti določil prodajne pogodbe z dne 15.03.2023 po prvem odstavku 86. člena OZ v zvezi z 88. členom OZ, ker je zatrjeval, da je toženec kupnino za nepremičnino ID znak parcela ... oziroma njen pravno in ekonomsko istoveten predhodni del že prejel, da je toženec to okoliščino tožniku zamolčal, da je na tožnika predhodno prenesel le del že plačane nepremičninske celote ter da je nato zavestno izkoristil tožnikov odvisen položaj in prenos preostalega dela pogojeval s ponovnim plačilom kupnine, davka in stroškov?"

"3. Ali je materialnopravno pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da okoliščine, ki jih je tožnik zatrjeval v zvezi z zamolčanjem že prejetega plačila, izkoriščanjem njegovega odvisnega položaja, zahtevo po ponovnem plačilu kupnine ter očitnim nesorazmerjem med dogovorjeno kupnino in vrednostjo nepremičnine, lahko utemeljeno zgolj izpodbojnost zaradi prevare po 49. členu OZ oziroma podredno uporabo 119. člena OZ, ne morejo pa hkrati utemeljevati delne ničnosti zaradi nasprotovanja moralnim načelom po prvem odstavku 86. člena OZ v zvezi z 88. členom OZ?"

"4. Ali je bilo z zavrnitvijo dokaznega predloga za zaslišanje priče Mika Miheliča kršeno tožnikovo jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je bila navedena priča predlagana za dokazovanje bistvenih dejstev o tem, ali je toženec že pred sklenitvijo prodajne pogodbe z dne 15. 3. 2023 prejel plačilo za, ali je bil s tem seznanjen, kakšna je bila vsebina predhodnih dogovorov v zvezi s prenosom lastninske pravice na tej nepremičnini na tožnika ter ali je toženec s kasnejšo zahtevo po ponovnem plačilu kupnine izkoristil tožnikov položaj, sodišče pa je navedeni dokaz zavrnilo kot nepotreben zaradi materialnopravnega izhodišča, da zatrjevana dejstva ne morejo utemeljevati ničnosti po 86. členu OZ?"

"5. Ali je materialnopravno pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je treba tožnikov podredni zahtevek, s katerim je na podlagi tretjega odstavka 119. člena OZ zahteval znižanje svoje obveznosti plačila kupnine iz prodajne pogodbe z dne 15.03.2023 na pravičen znesek 4.120,00 EUR in vračilo preveč plačane kupnine ter davka presojati kot zahtevek za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe po 119. členu OZ, čeprav tretji odstavek 119. člena OZ oškodovani stranki daje posebno oblikovalno upravičenje zahtevati znižanje obveznosti na pravičen znesek?"

"6. Ali je treba pojem stiske oziroma odvisnosti iz prvega odstavka 119. člena OZ v zvezi s tretjim odstavkom 119. člena OZ razlagati tako, da zajema tudi položaj tožnika, ki je zatrjeval, da je moral brez odlašanja vrniti posojila, prejeta za nakup nepremičnine ID znak: parcela ..., da te nepremičnine ni mogel prodati pod običajnimi tržnimi pogoji brez sočasnega prenosa nepremičnine ID znak: parcela ..., ki je bila zemljiškoknjižno še vedno v lasti toženca, in da je toženec ob zavedanju tega položaja prenos lastninske pravice na parceli ... pogojeval s plačilom očitno nesorazmerne kupnine?"

"7. Ali je materialnopravno pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da tožnik ni navedel zadostnih dejstev za subjektivni element oderuštva po prvem odstavku 119. člena OZ, če je zatrjeval svojo konkretno ekonomsko stisko, toženčevo védenje o tej stiski, toženčevo izkoriščanje formalnega zemljiškoknjižnega položaja pri nepremičnini ID znak: parcela ..., očitno nesorazmerje med dogovorjeno kupnino 10.500,00 EUR in zatrjevano pravično kupnino 4.120,00 EUR ter je zahtevek za znižanje obveznosti vložil v petletnem roku iz četrtega odstavka 119. člena OZ?"

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).