Jedro

Dokazov, ki so bili pridobljeni s strani zasebnikov s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ni dopustno uporabiti v kazenskem postopku in sodišče nanje ne sme opreti sodne odločbe.

Izrek

Pritožbi zagovornikov mladoletnega, sedaj polnoletnega A. A. in obdolženega B. B. se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom III Kpr 61464/2020 z dne 7. 5. 2021 ugodilo predlogu okrožne državne tožilke za izločitev dokazov in iz sodnega spisa izločilo CD zapise, fotografije, videoposnetke in druge podatke, ki izhajajo iz telefona Apple Iphone 7, 32 IMEI številke ..., zlate barve, last C. C., ki ga je uporabljala njena hčerka in oškodovanka D. D., in podatkov iz njega.

2. Zoper sklep sta pritožbi vložila: - zagovornik mladoletnega, sedaj polnoletnega A. A. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog državne tožilke za izločitev dokazov zavrne in - zagovornik obdolženega B. B. brez navedbe pritožbenih razlogov s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni in zavrne predlog okrožne državne tožilke za izločitev dokazov oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne preiskovalni sodnici v novo odločanje.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Zagovornik mladoletnega, sedaj polnoletnega A. A. meni, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravila o izločitvi dokazov, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, hkrati pa tudi zmotno in nepopolno ugotovilo relevantno dejansko stanje ter da bi moralo predlog državnega tožilstva zavrniti.

5. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča vse relevantne okoliščine pravilno ugotovilo, svojo odločitev pa v izpodbijanem sklepu tudi ustrezno obrazložilo. Drugostopenjsko sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je bilo s tem, ko sta ob posredovanju E. E., F. F. in G. G. s telefona oškodovankine matere, ki ga je uporabljala oškodovanka in ga je posodila E. E., prekopirale podatke in jih shranile na CD, poseženo v svobodno in nenadzorovano komunikacijo oškodovanke, CD pa je bil nato predložen sodišču kot dokazni predlog tedanjega zagovornika obdolženega H. H. 6. Prvostopenjsko sodišče se je v izpodbijanem sklepu res oprlo na izjavo E. E. in oškodovanke D. D., ki sta jih podali v okviru predkazenskega postopka zoper E. E., kar zagovornik mladoletnega, sedaj polnoletnega A. A. v vloženi pritožbi problematizira. Gre za podatke, ki so del kazenskega spisa v obravnavani zadevi. Državna tožilka je vsebino tako izjave E. E. kot tudi izjavo D. D. povzela v svojem predlogu za izločitev dokazov, zato obramba mladoletnega, sedaj polnoletnega A. A. ne more zatrjevati, da se ni mogla soočiti z izjavama omenjenih oseb in da je bila s tem prikrajšana v svojih pravicah oziroma da je bila s takšnim ravnanjem sodišča prekršena tudi pravica obdolžencev do poštenega sojenja. Predlog državne tožilke, v katerem sta bili obširno povzeti obe izjavi, je sodišče prve stopnje zagovornikom obdolžencev pred odločanjem vročilo. V zvezi z vsebino predloga državne tožilke, hkrati pa tudi v zvezi z obema izjavama, sta zagovornika sodišču prve stopnje posredovala odgovor in oporekala predlogu državne tožilke. Izjavi E. E. in D. D. torej za obrambo nista noben akt presenečenja, zato pritožbeno sodišče takšne pritožbene navedbe zavrača. 7. Pritožbena trditev zagovornika mladoletnega, sedaj polnoletnega A. A., da je E. E. F. F. prostovoljno izročila telefon, da je ta presnela podatke z njega, ter da je oškodovanka telefon prostovoljno izročila E. E. v uporabo in se s tem odpovedala komunikacijski zasebnosti, ne moreta ovreči pravilnih zaključkov izpodbijanega sklepa. Po presoji višjega sodišča se je oškodovanka D. D. avgusta 2020 z izročitvijo telefona E. E. v razmerju do nje sicer res odpovedala komunikacijski zasebnosti, pri tem pa vendarle ni mogoče spregledati, kakšen je bil namen izposoje tega telefona - zgolj za to, da E. E., ki je pričakovala nov telefon, lahko dostopa do svojega Instagram profila. Oškodovanka pri tem, ko je bilo dogovorjeno, da ji mamin telefon posodi za en teden, po presoji pritožbenega sodišča ni mogla predvideti, da bo E. E. njen oziroma mamin telefon izročila F. F. (sestri obdolženega H. H. in G. G., dekletu obdolženega I. I.). Tako se je po presoji višjega sodišča oškodovanka odpovedala zasebnosti zgolj v razmerju do E. E., ne pa tudi do F. F. in G. G., pri čemer vendarle tudi ni prezreti določbe 582. člena Obligacijskega zakonika (OZ)1, da izposojevalec ne sme prepustiti rabe stvari tretji osebi brez dovoljenja posodnika, takšnega dovoljenja pa niti mati oškodovanke niti oškodovanka E. E. nista nikoli dali. Oškodovanka, ki je E. E. telefon posodila zgolj za čas enega tedna in jo nato večkrat pozivala na vrnitev le-tega, že s takšnim pozivanjem ni pristala na tolikšno dobo izposoje,2 toliko manj pa je oškodovanka soglašala s kopiranjem podatkov z njenega oziroma maminega telefona, ki je bil opravljen, ko je E. E. v času od 18. 1. 2021 do 21. 1. 2021 oškodovankin telefon izročila F. F. in G. G. Pri tem okoliščina, da je E. E. telefon izročila F. F. prostovoljno, pri odločanju glede (ne)zakonitosti tega dokaza sploh ni relevantna okoliščina.

8. Ob upoštevanju vsega doslej navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da se oškodovanka pravici do zasebnosti nasproti F. F. in G. G. ni odpovedala. S tem, ko so bili z mobilnega telefona njene matere, ki ga je sicer uporabljala oškodovanka, kopirani podatki in predloženi sodišču prve stopnje kot dokazno gradivo, presneto na CD, pa je bil opravljen poseg v zasebnost oškodovanke D. D. in na ta način kršena njena ustavna pravica do zasebnosti.

9. Okoliščina, da podatki niso bili pridobljeni pod plaščem avtoritete represivnih organov, na gornje zaključke nima nikakršnega vpliva. Res je, da je namen določbe drugega odstavka 18. člena ZKP tudi preventivno vplivanje na državne organe, zlasti organe odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, na način, da morajo tudi pri zasledovanju ustavno dopustnega cilja (učinkovitemu pregonu kaznivih dejanj) spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine. Vendar pa namen določbe drugega odstavka 18. člena ZKP s tem ni izčrpan, saj je temeljni namen te določbe v preprečevanju kakršnekoli instrumentalizacije kazenskega postopka, ki bi v nasprotju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije človekove pravice in temeljne svoboščine žrtvovala ciljem učinkovitega kazenskega pregona. Zato tudi dokazov, ki so bili pridobljeni s strani zasebnikov s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ni dopustno uporabiti v kazenskem postopku in sodišče nanje ne sme opreti sodne odločbe,3 zaradi česar pritožbeno sodišče tosmerne pritožbene navedbe zavrača kot neutemeljene.

10. Zagovornik mladoletnega, sedaj polnoletnega A. A. neutemeljeno zatrjuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opravilo tehtanja ustavno zagotovljenih pravic. Prvostopenjsko sodišče je namreč v obrazložitvi sklepa, ki je predmet pritožbenega preizkusa navedlo, da je izvedencu s področja informacijske varnosti in računalniške forenzike odredilo izdelavo izvedenskega mnenja, ki se nanaša na vsebino podatkov tega istega mobilnega telefona, ki ga je v obravnavanem času uporabljala oškodovanka D. D. Ker je sodišče odredilo pregled telefona oškodovanke, ki ga je uporabljala v obravnavanem času, pa z izločitvijo nezakonitega dokaza na noben način ne more biti kršena pravica do obrambe obdolžencev, prav tako pa tudi ne pravica do enakega varstva po 22. členu Ustave RS, ki je pritožnik ni niti obrazložil, in to ne glede na to, da so razen mladoletnega, sedaj polnoletnega A. A., vsi obdolženci priprti. Na tak način, torej z odreditvijo izvedenskega mnenja izvedenca s področja informacijske varnosti in računalniške forenzike, bo namreč sodišče dokaz, za katerega obramba meni, da je v korist obdolžencev, tudi zakonito pridobilo in na glavni obravnavi izvedlo, obdolženci pa v svojih pravicah do obrambe ne bodo v ničemer prikrajšani.

11. Glede na vse obrazloženo so neutemeljene tudi pritožbene navedbe zagovornika obdolženega B. B., da je obramba na tak način, da je skopirala podatke iz tega telefona, želela le zavarovati dokaze, pri čemer se višje sodišče sklicuje na svojo gornjo obrazložitev. Iz navedenih razlogov zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje s tem, ko je utemeljeno izločilo dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo pravice oškodovanke do njene zasebnosti, v ničemer ni poseglo v pravice obdolžencev, ki jim jih v tem postopku dajeta ZKP in Ustava Republike Slovenije.

12. Ker drugostopenjsko sodišče ugotavlja, da niso podane kršitve, ki jih uveljavljata obe pritožbi in tudi ne tiste, ki jih pritožbeno sodišče presoja po uradni dolžnosti na podlagi petega odstavka 402. člena ZKP, je pritožbi obeh zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeni (tretji odstavek 402. člena ZKP).

1 Na določbe slednjega se v vloženi pritožbi sklicuje pritožnik. 2 Telefon oškodovanki oziroma njeni mami ni bil vrnjen, temveč je bil dne 1. 2. 2021 predložen sodišču skupaj s CD s presnetimi podatki v pisni vlogi Predlog za izvedbo preiskovalnih dejanj tedanjega zagovornika obdolženega H. H., odvetnika J. J. 3 Sodba VS RS 18266/2010 z dne 16. 10. 2014.