Jedro

S prejemom izjave o preklicu je darilo preklicano, darovalcu pa (zato) hkrati nastane kondikcijski zahtevek. Velika nehvaležnost torej nima za posledico zahtevka za razveljavitev pogodbe (oblikovalnega zahtevka), pač pa (če je darovalec obdarjencu izjavil preklic darila) zahtevek za vrnitev darovane stvari ali plačilo njene vrednosti (dajatveni zahtevek).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala razveljavitev darilne pogodbe in pogodbe o razdružitvi nepremičnine, vpisane pri vl. št. 381 k.o. ... Tožnici je naložilo še povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišči prve in druge stopnje sta tožbeni zahtevek zavrnili, ker sta ugotovili, da ni izkazan zatrjevani razlog za preklic darilne pogodbe, ker je tožnica tožbeni zahtevek za razveljavitev darilne pogodbe oblikovala napačno (ni postavila dajatvenega zahtevka) in ker zaradi poteka zastaralnega roka pogodbe o razdružitvi ni več mogoče izpodbijati.

Navedbe revidentke 3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je ugotovitev sodišča o prispevku tožene stranke h gradnji hiše v nasprotju z izvedenimi dokazi, izpovedjo toženke in dejstvom, da le-ta ni predložila dokazila o svoji zaposlenosti v spornem obdobju. Poleg tega je toženka v kritičnem času živela v skupnem gospodinjstvu s tožečo stranko in sedaj že pokojnim L. G., njen denarni prispevek pa je zadostoval za pokrivanje stroškov prehrane in bivanja, ne pa gradnje, kar so izpovedale tudi priče M. M., A. M., D. L., Ž. G. in tožnica. Iz izpovedi prič je tudi razvidno, da je bila toženka vedno na kratko z denarjem, katerega si je večkrat izposodila tudi pri tožnici. Ker sodišče ne pojasni zakaj je v tem delu verjelo toženki in ne navedenim pričam, se sodba ne da preizkusiti in je zato podana bistvena kršitev določb ZPP. Sodišče tudi ni upoštevalo izpovedi priče V. F., ki je odločilna za razjasnitev vprašanja, ali sta pravdni stranki gradili stanovanjsko hišo s skupnimi sredstvi, kot je to zapisano v pogodbah. Sodišče je tudi prezrlo, da so si posamezne pogodbene določbe med seboj v nasprotju (določbe 1. člena izključujejo 2. člen). Obdarjenci so namreč solastninsko pravico na nepremičnini pridobili na podlagi darilne pogodbe in ne glede na svoj prispevek h gradnji. Če bi sodišče pogodbo preučilo v celoti in jo ocenilo po vsebini, bi ugotovilo, da je bil namen pogodbe darilo in razdelitev nepremičnine v naravi. Zaključki sodišča so zato napačni ter v nasprotju z vsebino pogodbe in izpovedjo prič. Sodišče tudi ni pojasnilo zakaj ni ocenjevalo namena pogodbe, temveč je v celoti izhajalo iz izpovedi tožene stranke, ki pa je v tem postopku zainteresirana stranka. Revidentka nasprotuje tudi dokazni oceni sodišča, da ni dokazala hude nehvaležnosti. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo druge stopnje spremeni tako, da pritožbi tožnice ugodi, razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in jo vrne temu sodišče v novo sojenje, o revizijskih stroških pa odloči kot o nadaljnjih pravdnih stroških.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili naslednje dejansko stanje, na katerega je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP):- pravdni stranki (mati in hči) ter ostali člani družine so 1.10.1984 sklenili darilno pogodbo in pogodbo o razdružitvi; - predmet prve pogodbe je darilo, ki se nanaša le na zemljišče parcele št. 33/2 k.o. ..., v lasti tožnice; - predmet darila ni stanovanjska stavba, ki je bila na tem zemljišču zgrajena z denarjem vseh pogodbenih strank, tako tožnice kot darovalke in toženke kot obdarjenke, kot tudi L. G., Ž. G. in D. L.; - drugi del pogodbe se nanaša na razdružitev tako podarjenega zemljišča in skupne lastnine na stanovanjski stavbi; - zatrjevani razlogi za preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti ne obstajajo.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi pritožbenega sodišča in ima v primerjavi s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom proti sodbi prvostopenjskega sodišča omejen obseg in omejene razloge izpodbijanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Neupoštevne so zato vse tiste revizijske navedbe, ki takšni dokazni oceni nasprotujejo (da tožnica ni dokazala hude nehvaležnosti, kaj je predmet darilne pogodbe) ali jo relativizirajo (da sodišče ni upoštevalo izpovedi priče V. F.).

8. Revizijski očitki bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (tako imenovana protispisnost) niso podani. "Protispisnost" obstaja le, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri povzemanju vsebine listin oziroma izpovedbe prič, torej takrat, ko je sodišče dokazom pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče te dokaze napačno dokazno tolmači (jim pripiše napačni dokazni pomen). V tem primeru gre lahko le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Omenjena kršitev postopka tudi ni podana, če se v utemeljitev svoje ugotovitve sodišče na dokaz sploh ne sklicuje ali če je določeno dejstvo ugotovilo drugače, kot izhaja iz listine oziroma izpovedbe priče. V teh primerih gre za dokazno oceno, ne pa za "protispisnost". Prvostopenjsko sodišče je potek dogodkov (glede prispevka pogodbenih strank h gradnji hiše, ki je predmet razdružilne pogodbe) ugotovilo na podlagi izpovedb številnih prič (npr. B. H., S. B., A. M.) in na str. 10 tudi pojasnilo, zakaj šteje izpovedbe prič A. in M. M. za neverodostojni. Sodišče prve stopnje je pri dokazni oceni upoštevalo pričanje tožnice ter sestre D. L. in brata Ž. G. ter pri tem upoštevalo, da so navedene osebe s toženo stranko v sporu.

9. Revizija neutemeljeno očita nižjima sodiščema zmotno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje je ugotavljalo pravo pogodbeno voljo podpisnikov darilne pogodbe in je zato neuspešno revizijsko prizadevanje za drugačno tolmačenje predmetnih pogodb. Sodišči pa sta tožnici tudi pravilno pojasnili, da je prekluzivni rok iz 99. člena Obligacijskega zakonika (OZ- Uradni list RS, št. 83/01 in nasl.) za izpodbijanje (tudi darilne) in razdružilne pogodbe že potekel, ter da bi moral tožbeni zahtevek za preklic darilne pogodbe vsebovati poleg oblikovalnega tudi dajatveni zahtevek.

10. Zaradi velike nehvaležnosti ima darovalec pravico preklicati darilo (pravno pravilo par. 948 Občnega državljanskega zakonika in sedaj 540. člen OZ). To z vidika pravne usode darilne pogodbe pomeni, da velika nehvaležnost nima (povratnega) učinka na veljavnost darilne pogodbe - je tudi ne more imeti, saj gre za dogodek, ki je nastal po sklenitvi in izpolnitvi pogodbe (zato na samo veljavnost sklenitve in izpolnitve pogodbe ne more vplivati). Nehvaležnost je nova okoliščina, ki daje darovalcu odstopno upravičenje, se pravi upravičenje, da z enostransko izjavo volje, naslovljeno na obdarjenca, prekliče darilo in zahteva vrnitev darovane stvari (če je to še mogoče) ali plačilo njene vrednosti (za katero je obdarjenec obogaten). S prejemom izjave o preklicu je darilo preklicano, darovalcu pa (zato) hkrati nastane kondikcijski zahtevek. Velika nehvaležnost torej nima za posledico zahtevka za razveljavitev pogodbe (oblikovalnega zahtevka), pač pa (če je darovalec obdarjencu izjavil preklic darila) zahtevek za vrnitev darovane stvari ali plačilo njene vrednosti (dajatveni zahtevek). Posledica (v bistvu edini cilj in smisel) preklica darila je darovalčev kondikcijski zahtevek. Obdarjenec mora darilo vrniti, vendar le, če je okoriščen (190. člen OZ). Iz razloga velike nehvaležnosti zato ni utemeljeno zahtevati razveljavitve darilne pogodbe.

11. Ker je materialno pravo pravilno uporabljeno in ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je bilo treba tožničino revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.