Jedro

Sodišče prve stopnje v okviru presoje sklepčnosti, tj. presoje, ali iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, ne bi smelo ugotavljati, ali je zatrjevano dejstvo, da je bil na skupščini sprejet sklep z vsebino, ki izhaja iz 6. točke te obrazložitve, resnično ali ne, oziroma ali je navedeni sklep veljaven ali ne. Po sistemu afirmativne litiskontestacije se namreč vzpostavlja absolutna domneva, da toženec priznava tožnikove trditve, na katere opira svoj zahtevek. Zakon sodišču v zvezi s presojo sklepčnosti ne nalaga, da po uradni dolžnosti pridobiva podatke, na podlagi katerih bi lahko ugotavljalo (ne)izkazanost zatrjevanih dejstev. Za presojo nesklepčnosti zato niso potrebne nikakršne poizvedbe, saj gre le za preizkus pravilnosti operacije pravnega silogizma, ki je vsebovana v tožbi. V zamudnem postopku se sodišče ne ukvarja z ugotavljanjem resničnosti tožnikovih navedb.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se kot neutemeljen zavrne tožbeni zahtevek, ki glasi: „1. Tožena stranka A. A., roj. ..., je dolžan tožeči stranki B. d. o. o., matična številka: ..., plačati 37.123,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo: - za znesek v višini 6.010,32 EUR od 16. 1. 2017 dalje do plačila, - za znesek v višini 5.649,13 EUR od 16. 2. 2017 dalje do plačila, - za znesek v višini 6.003,12 EUR od 16. 3. 2017 dalje do plačila, - za znesek v višini 6.136,45 EUR od 14. 4. 2017 dalje do plačila, - za znesek v višini 6.266,91 EUR od 15. 5. 2017 dalje do plačila, - za znesek v višini 7.057,38 EUR od 15. 6. 2017 dalje do plačila, vse v 15. dneh po prejemu sodbe, pod izvršbo.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške postopka v roku 15 dni po prejemu sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.“

2. Zoper citirano sodbo v celoti je tožeča stranka vložila pritožbo, ki jo je pravočasno še dopolnila. Uveljavljala je pritožbene razloge zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega parava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da njeni tožbi ugodi in izda ugodilno zamudno sodbo. Podredno je tožeča stranka predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbene stroške je priglasila v specificiranem stroškovniku na sami vlogi.

3. Na pritožbo tožeče stranke je tožena stranka odgovorila in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Stroške odgovora na pritožbo je priglasila v stroškovniku na vlogi.

4. Pritožba je utemeljena.

_Dosedanji potek postopka in izpodbijana odločitev_

5. V obravnavani zadevi je tožeča stranka vložila tožbo na podlagi sklepa skupščine z dne 29. 11. 2021, ki je bil sprejet pod 6. točko dnevnega reda in glasi: _„Ker iz REK-1 obrazcev družbe izhaja, da si poslovodja A. A. nezakonito izplačuje plače in povračila stroškov v zvezi z delom brez pravne podlage oziroma brez veljavno sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ki bi jo potrdila skupščina družbe, se zoper poslovodjo A. A. vloži tožba na povrnitev preveč izplačanih plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja ter povračil stroškov._ _Za posebnega zastopnika za vložitev tožbe se imenuje odvetnik D. D. iz Ljubljane._ _Za vložitev tožbe se pooblasti Odvetniško pisarno E. d. o. o. Strošek vložitve tožbe, vključno s sodnimi taksami, ter vse stroške odvetniških in pravnih ter drugih povezanih storitev krije družba B. d. o. o. Z Odvetniško pisarno E. d. o. o. prokuristka F. F. sklene pogodbo o opravi odvetniških storitev.“_

6. S tožbo je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala vračilo zneskov v skupni vrednosti 37.123,30 EUR. V tožbi je navedla, da se je skupščina tožeče stranke dne 29. 11. 2021 seznanila z dejstvom, da si tožena stranka A. A. (ki je bil do nedavnega direktor tožeče stranke; na skupščini dne 29. 11. 2021 je bil zaradi ugotovljenih številnih kršitev namreč odpoklican iz mesta direktorja) že več let samovoljno in brez vsakršne pravne podlage kot direktor tožeče stranke izplačuje mesečne zneske v obliki plače, čeprav s tožečo stranko nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi in torej z njo ni v delovnem razmerju. Svoj zahtevek je temeljila na 190. členu Obligacijskega zakonika (OZ). Za primer, če bi sodišče iz kakršnega koli razloga ugotovilo, da tožeča stranka ni upravičena do vtoževanega zneska na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi, pa je iz previdnosti izpostavila, da je tožena stranka kot direktor v vsakem primeru odgovorna za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzroči družbi po 263. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

7. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, sodišče prve stopnje pa je izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ocenilo je namreč, da je vložena tožba neodpravljivo nesklepčna, saj iz sodne odločbe Višjega sodišča v Ljubljani, tj. sklepa IV Cpg 187/2022 z dne 22. 4. 2022, izhaja, da je slednje glede skupščine z dne 29. 11. 2021 sklenilo, da sklepi na tej skupščini niso bili veljavno sprejeti, ker skupščina ni bila pravilno sklicana.

_Pritožbeni razlogi_

8. Tožeča stranka graja odločitev prvostopenjskega sodišča, da sploh ni pojasnilo, iz česa naj bi izhajala domnevna neodpravljiva nesklepčnost oziroma zakaj naj bi bila tožba nesklepčna, zaradi česar se izpodbijana sodba niti ne da preizkusiti in je po njenem mnenju obremenjena s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Po stališču pritožbe se sodišče prve stopnje do opisanega življenjskega primera, kot ga je v tožbi navedla in dokazala tožeča stranka, sploh ni opredelilo oziroma ni ocenilo, zakaj vtoževana posledica ne izhaja iz navedb tožeče stranke, temveč se je zgolj neobrazloženo sklicevalo na sodno odločbo (tj. sklep) Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 187/2022 z dne 22. 4. 2022, v kateri naj bi to sklenilo, da sklepi na skupščini dne 29. 11. 2021 niso bili veljavno sprejeti, ker skupščina naj ne bi bila pravilno sklicana. Tega v okviru presoje sklepčnosti tožbe potrditvah pritožnice sodišče prve stopnje ne bi smelo presojati, sploh pa ne na podlagi dejstev in dokazov, ki jih pritožnica sploh ni navedela oziroma predložila. S tem je sodišče prve stopnje dejansko nastopalo kot zagovornik tožene stranke in s tem jasno izkazalo, da ni presojalo neodvisno. Iz navedenih razlogov je prvostopenjsko sodišče po navedbah tožeče stranke zavrnilno zamudno sodbo izdalo tudi v nasprotju s 318. členom ZPP.

9. Pritožbeno sodišče iz razlogov, ki bodo opisani v nadaljevanju, tovrstnim pritožbenim navedbam tožeče stranke pritrjuje.

_Odločitev sodišča druge stopnje_

10. Če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP); 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana (prvi odstavek 318. člena ZPP). Izdaja zamudne sodbe se odloži, če je treba, da se o okoliščinah iz prejšnjega odstavka poprej dobijo obvestila (drugi odstavek 318. člena ZPP). Če tožena stranka ne odgovori na tožbo, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Če tožeča stranka v tem roku tožbe ustrezno ne popravi, sodišče tožbeni zahtevek zavrne (tretji odstavek 318. člena ZPP). Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sodišče ne določi roka za odpravo nesklepčnosti tožbe, ampak tožbeni zahtevek po izteku roka za odgovor na tožbo zavrne, če je očitno, da tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka (četrti odstavek 318. člena ZPP).

11. Tožeča stranka pravilno opozarja, da je v obravnavanem primeru izpodbijana zavrnilna zamudna sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje v njej namreč ni pojasnilo, kaj šteje kot pravno podlago tožbenega zahtevka in zakaj z vidika uporabljenega materialnega prava kot relevantno ocenjuje dejstvo, da je bil sprejet sklep skupščine oziroma zakaj kot relevantno ocenjuje njegovo (ne)veljavnost. Prav tako ni pojasnilo, zakaj ugotovljeno nesklepčnost ocenjuje kot neodpravljivo. Po pravilnih navedbah tožeče stranke se prvostopenjsko sodišče do opisanega življenjskega primera, kot ga je navedla v tožbi, sploh ni opredelilo in tudi ni pojasnilo, zakaj vtoževana posledica ne izhaja iz navedb tožeče stranke. Razlogi o odločilnih dejstvih v zvezi s po stališču sodišča prve stopnje neodpravljivo nesklepčnostjo tožbe so torej povsem izostali, kar pomeni da ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Kot utemeljena se tako izkaže že pritožbena graja o tem, da je iz navedenih razlogov podana kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

12. Pritožbeno sodišče pa nadalje ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče izpodbijano sodbo izdalo tudi v nasprotju z določbo 318. člena ZPP, zaradi česar je zato podana kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi višje sodišče po uradni dolžnosti. V okviru presoje sklepčnosti tj. presoje, ali iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, po pravilnih navedbah tožeče stranke namreč ne bi smelo ugotavljati, ali je zatrjevano dejstvo, da je bil na skupščini sprejet sklep z vsebino, ki izhaja iz 6. točke te obrazložitve, resnično ali ne oziroma ali je navedeni sklep veljaven ali ne. Po sistemu afirmativne litiskontestacije se namreč vzpostavlja absolutna domneva, da toženec priznava tožnikove trditve, na katere opira svoj zahtevek. Zakon sodišču v zvezi s presojo sklepčnosti ne nalaga, da po uradni dolžnosti pridobiva podatke, na podlagi katerih bi lahko ugotavljalo (ne)izkazanost zatrjevanih dejstev. Za presojo nesklepčnosti zato niso potrebne nikakršne poizvedbe, saj gre le za preizkus pravilnosti operacije pravnega silogizma, ki je vsebovana v tožbi. V zamudnem postopku se sodišče ne ukvarja z ugotavljanjem resničnosti tožnikovih navedb. Sklicevanje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 187/2022 z dne 22. 4. 2022 in ugotavljanje neveljavnosti skupščinskih sklepov z dne 29. 11. 2021 v okviru presoje sklepčnosti torej ni utemeljeno. Pri tem pa ne gre niti spregledati, da se omenjeni sklep zgolj v obrazložitvi ukvarja z vprašanjem veljavnosti sklepov skupščine z dne 29. 11. 2021, ne ugotavlja pa tega z učinkom pravnomočnosti (v okviru izreka).

13. Sklicevanje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 187/2022 z dne 22. 4. 2022 v obravnavanem primeru ni dovoljeno niti v okviru presoje po 4. točki prvega odstavka 318. člena ZPP (ali so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana). Sodišče preizkuša, ali zatrjevana dejstva niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, kar pomeni, da so sredstva tega preizkusa le dokazi, ki so priloga tožbe (torej stvarna dokazna sredstva, praviloma listine, lahko tudi ogledni predmeti, npr. fotografije, skice). Dokazila mora torej sodišče imeti dejansko na voljo.1 Če bo sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju ugotovilo, da se trditve o dejstvih ne skladajo s predloženimi dokazi, ne bo izdalo zamudne sodbe, pač pa bo opravilo glavno obravnavo in na njej izvedlo dokaze, ki bodo lahko tudi potrdili tožničine trditve (ki so jih v zamudnem postopku ovrgli tožbi priloženi dokazi).2

14. Skladno z obrazloženim je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano zavrnilno zamudno sodbo v celoti razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP).

15. V ponovljenem sojenju naj sodišče prve stopnje upošteva vsa že predhodno pojasnjena stališča v zvezi s postopkom po 318. členu ZPP, poleg navedenega pa še sledeče. Tožeča stranka je v tožbi sama navedla, da je bilo na skupščini dne 29. 11. 2021 v okviru sklepa pod 6. točko dnevnega reda sprejeto tudi, da se za posebnega zastopnika za vložitev tožbe imenuje odvetnik D. D. iz Ljubljane (ter da se za vložitev tožbe pooblasti Odvetniško pisarno E. d. o. o. … in da z Odvetniško pisarno E. d. o. o. prokuristka F. F. sklene pogodbo o opravi odvetniških storitev). Pri tem iz uvoda iste tožbe sicer izhaja zapis, da je vložena po posebnem zastopniku D. D., ki naj bi ga zastopala Odvetniška pisarna E. d. o. o., vendar to ne izhaja niti iz pooblastila, ki ga je v spis vložila tožeča stranka (A1), niti sicer iz spisa. Iz slednjega je namreč mogoče jasno razbrati, da je Odvetniško pisarno E. d. o. o. za vodenje tega postopka pooblastila prokuristka F. F. 16. Če je bil za vložitev tožbe po sklepu skupščine tožeče stranke imenovan D. D. oziroma če tožeča stranka trdi, da se je za posebnega zastopnika za vložitev predmetne tožbe imenovalo D. D. (9. alineja 505. člena ZGD-1), pa pooblastilo Odvetniški pisarni E. d. o. o. v tem primeru ni ustrezno. Pooblastilo bi omenjeni odvetniški pisarni moral dati odvetnik D. D. 17. Obstoj procesne legitimacije je procesna predpostavka in pomeni, da pripada stranki upravičenje sprožiti konkreten spor. Glede na trditve tožeče stranke same pa njej sami upravičenje za vložitev predmetne tožbe ne pripada. Sodišče prve stopnje se bo zato v ponovljenem sojenju uvodoma moralo ukvarjati prav z vprašanjem pravilne procesne legitimacije in v zvezi s tem postopati po 81. členu ZPP.

18. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem sojenju upošteva tudi, da je pred izdajo zamudne sodbe treba včasih ugotoviti tudi dejstva, ki niso razvidna že iz same tožbe in njenih prilog. Za ugotovitev teh procesnopravnih relevantnih dejstev, ki lahko zadevajo splošne procesne predpostavke ali pa specifične predpostavke za izdajo zamudne sodbe, je potreben določen spoznavni proces. Ta je urejen v drugem odstavku 318. člena ZPP in določa, da se izdaja zamudne sodbe odloži, če je treba, da se o okoliščinah iz prejšnjega odstavka poprej dobijo obvestila.

19. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je skladno s četrtim odstavkom 165. člena ZPP pridržana za končno odločitev.

1 J. Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 122. 2 Ibid. Po ugotovitvah pritožbenega sodišča se izpostavljena dilema glede na priložen redni izpis iz sodnega registra (A2) kaže v zvezi s trditvijo tožeče stranke, da „je bil A. A. do nedavnega direktor tožeče stranke“ oziroma „da je bil na skupščini dne 29. 11. 2021 odpoklican z mesta direktorja“, kar je relevantno predvsem z vidika temelja zahtevka po neupravičeni pridobitvi. Pri tem je sicer potrebno poudariti, da se vprašanje nasprotja med dejstvi in dokazi sploh ne pojavi, če sodišče pred tem že ugotovi, da ni izpolnjen že kakšen drug pogoj iz prvega odstavka 318. člena ZPP.