Jedro

Če je predlagatelj pravzaprav želel zgolj obvestiti sodišče o spremembi volje edinega družbenika, da družbe ne likvidira, je sodniška pomočnica pravilno zavrnila predlog. V skladu z 9. točko prvega odstavka 4. člena ZSReg se v zvezi s postopkom likvidacije vpiše sklep o začetku in sklep o zaključku s kratko označbo načina zaključka postopka. Takšen zahtevek ne izhaja iz listine in ne iz predloga. Ne drži, da je potrebno vsak sklep, ko ga sprejeme skupščina, po predpisih predlagati za vpis in da gre za avtomatizem. Vložitev predloga pri točki VEM je stvar volje predlagatelja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo pritožbo proti sklepu z dne 16. 8. 2018. Ugotovilo je, da je referent odločal o dovolitvi spremembe na podlagi predloga in listin subjekta vpisa, pri čemer je pravilno upošteval, da je zoper sklep o izbrisu subjekta vpisa vložena pritožba in da je bila odstopljena na višje sodišče, da o pritožbi odloči, kar predlagatelj ni zanikal. Drži, da je preuranjen predlog, ki je bil zavrnjen s strani referenta. Zato je sklep o spremembi subjekta vpisa preuranjen in je bil predlog pravilno zavrnjen ne glede na vsebino obrazložitve. O spremembi ni mogoče odločati dokler ni rešena pritožba na višjem sodišču. 2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo predlagatelj in edini družbenik (v nadaljevanju: pritožnika) po pooblaščeni odvetniški družbi iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) ter 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg) in iz razloga kršitve Ustave RS. V pritožbi navajata, da sta oziroma je edini družbenik lahko v času, ko subjekt še obstaja, sprejel sklep z dne 31. 7. 2018 v smislu nadaljevanja dejavnosti družbe. Ko se sklep sprejme, ga je potrebno po predpisih predlagati za vpis in je bil predlog pravočasen ter ni preuranjen. S takšnim sklepom družbenik ni posegel v statusno problematiko, ampak je zgolj odločil, da razveljavi svoj sklep z dne 31. 5. 2018, s katerim je sklenil, da družba preneha po skrajšanem postopku ter se odločil, da družba nadaljuje skladno z dosedanjo registracijo, kar je zgolj posledična ugotovitev in ne pomeni neposredne registrske posledice. Ta sklep ni predlog za vpis spremembe ali dopolnitev podatkov, ampak je sklep, ki je bil pravno formalno pravilno sprejet. Sicer je sklep, ki je vpisan preko točke VEM v knjigo sklepov družbe, v pravni obliki naznanitev spremembe volje družbenika. Gre zgolj za pravno relevanten zaznamek sklepa družbenika v knjigi sklepov. Ne gre za registracijsko zadevo. Gre zgolj za evidentiranje konstitutivnih sklepov edinega družbenika. Če družba ni izbrisana, zanjo še vedno obstaja obveznost spremembe vsake odločitve družbenika v knjigi sklepov in to je storjeno pravilno preko točke VEM. Prek točke VEM poteka avtomatizem in ni mogoče izpolniti zadeve drugače kot v skladu s pravili točke VEM, kar pomeni, da je vložena na predpisanem obrazcu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagatelj je predlagal pri subjektu vpis spremembe: glavna dejavnost: ni spremembe, druge dejavnosti: -41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, -49.410 Cestni tovorni promet. Priložil je sklep edinega družbenika z dne 31. 7. 2018, da spreminja in razveljavlja sklep skupščine z dne 31. 5. 2018, s katerim je odločil, da družba preneha po skrajšanem postopku in da družba nadaljuje z delom skladno z dosedanjo sodno registracijo. Referentka je s sklepom z dne 16. 8. 2018 zavrnila predlog, ker ni izpolnjeval procesnih predpostavk za odločanje o vpisu po 1. do 4. točki prvega odstavka 29. člena ZSReg oziroma ker predlog ni vseboval zahtevka kaj naj registrsko sodišče vpiše s predlogom in ga ni moglo šteti za predlog po prvem odstavku 9. člena ZSReg.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je bil predlog za vpis preuranjen, ker je bila vložena pritožba zoper sklep o izbrisu in odstopljena na višje sodišče. Kot je razvidno iz javnih podatkov poslovnega registra pri AJPES, je višje sodišče vrnilo zadevo prvostopenjskemu sodišču z obrazložitvijo, da lahko po drugem odstavku 33. člena ZNP spremeni ali razveljavi sklep, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki so opirajo na ta sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Registrsko sodišče je s sklepom z dne 2. 10. 2018 ugodilo pritožbi proti sklepu z dne 5. 7. 2018 in ugotovilo, da izbrisni razlog ne obstaja ter ustavilo postopek izbrisa. Vendar to ni odločilno. Odločilno je, ali je sodniška pomočnica pravilno izdala sklep o zavrnitvi predloga z dne 16. 8. 2018. 6. Za predlagani vpis dejavnosti Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register v prvem in drugem odstavku 140. členu določa, da se z dnem uveljavitve uredbe, to je 2. 6. 2007, prenehajo vpisovati nove dejavnosti ali spremembe že vpisanih dejavnosti. Sodišče zavrže predlog v delu, v katerem se nanaša na vpis nove dejavnosti ali spremembe že vpisanih dejavnosti. Če pa je predlagatelj pravzaprav želel, kot izhaja iz pritožbe, zgolj obvestiti sodišče o spremembi volje edinega družbenika, da družbe ne likvidira, je sodniška pomočnica pravilno zavrnila predlog. V skladu z 9. točko prvega odstavka 4. člena ZSReg se v zvezi s postopkom likvidacije vpiše sklep o začetku in sklep o zaključku s kratko označbo načina zaključka postopka. Takšen zahtevek ne izhaja iz listine in ne iz predloga. To priznavata tudi pritožnika, ko navajata, da sklep ne pomeni neposredne registrske posledice, da ni predlog za vpis spremembe ali dopolnitve podatkov, da gre za naznanitev spremembe volje družbenika, da gre za zaznamek sklepa, da ne gre za registracijsko zadevo. Ne drži, da je potrebno vsak sklep, ko ga sprejeme skupščina, po predpisih predlagati za vpis in da gre za avtomatizem. Vložitev predloga pri točki VEM je stvar volje predlagatelja. Sodišče prve stopnje se ni ukvarjalo z vsebino sklepa edinega družbenika in mu pritožnika neutemeljeno očitata bistveno kršitev po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev pravice iz 74. člena Ustave RS. Odločitev sodišča prve stopnje je bila pravilna.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP ter 19. členom ZSReg). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 37. členom ZNP ter 19. členom ZSReg zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.