Jedro

Oškodovanec je prispeval k nastanku škode. S tem, ko je plastično cev žagal na krožni žagi, ki je namenjena žaganju lesa, in s tem, ko ni predhodno poskrbel za varnost in urejenost svojega delovnega mesta, je kršil 9. člen ZVZD, ki tudi njemu nalaga spoštovanje in izvajanje ukrepov za varno delo in tolikšno pazljivost, da s tem tudi sam varuje svoje življenje in zdravje. Tožnik bi zato moral plastično cev žagati s primernim delovnim sredstvom. Glede na svoje dolgoletne izkušnje bi se moral zavedati, da je drugačno ravnanje lahko nevarno. Glede na to, da je na tleh ležečo folijo videl in da je bilo tega dne vreme vetrovno, pa bi moral poskrbeti za njeno ustrezno zaščito, odstranitev ali obtežitev. Na podlagi delovnih in splošnih življenjskih izkušenj, bi se moral zavedati, da ležečo folijo veter lahko dvigne in jo zanese v bližino krožne žage in posledično tudi možnosti, da dela zato ne bo mogel varno opraviti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana vmesna sodba spremeni tako, da se ugotovi odškodninska odgovornost tožene stranke za dodatnih 20 % (skupaj torej za 80 %) tožnikove škode.

V preostalem delu (glede odgovornosti tožene stranke za 20 % tožnikove škode) se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik s tožbo uveljavlja plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v delovni nesreči, ki se je zgodila 4. 5. 2010. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je toženka tožniku za škodo odgovorna v višini 60 %, v preostanku pa za škodo odgovarja tožnik sam.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da bo ugotovljena 100 % odškodninska odgovornost toženke, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

Sodišču prve stopnje očita, da se v okviru presojanja konkretnega razmerja odgovornosti ni posebej opredelilo do očitka, da delodajalec nadzora nad delom ni opravljal, niti ni delavcev na napake opozarjal. V tem delu je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, podana pa je tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka, saj se sodbe ne da preizkusiti. Ob dodatni ugotovitvi, da je delodajalec dopuščal neprimeren in nevaren način dela (uporabo krožne žage za rezanje plastičnih cevi) in da tožnik pri delu ni uporabljal zaščitnih rokavic, pa podlage za kakršenkoli soprispevek tožnika k nastanku škodnega dogodka ni. Meni, da trditvena podlaga toženke ni nudila podlage za očitek sodišča, da naj bi tožnik kot izkušen delavec z opravljenim izpitom s področja varstva pri delu moral vedeti, da konkretnega dela ne bi smel opravljati s krožno žago. Sodišče je s tem kršilo postopek. Takšna ugotovitev je tudi nepravilna. Tožnik je preprost delavec, ki je izpolnjeval navodila in opravljal odrejeno delo in ni mogel vedeti za popolnoma vse pravilne načine opravljanja dela. Tudi odgovorne in celo nadrejene osebe pri delodajalcu za to niso vedele in so očitno takšno delo dopuščale. Sodišče je soprispevek tožnika utemeljilo tudi z očitkom, da bi moral sam poskrbeti za ustrezno zaščito oziroma primerno urejenost svojega delovnega okolja. V tem delu je bilo dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno, saj tožnik pri konkretnem delu zaščitne folije ni uporabljal in so jo tam pustili po uporabi drugi delavci. Izostala je tudi obrazložitev o tem, da je bila tožnikova dolžnost skrbeti za pospravljanje oziroma urejenost pripomočkov drugih delavcev. Tega toženka niti ni trdila. Toženka tudi ni zatrjevala, da je bil tožnik dolžan pospraviti po gradbišču ležeče predmete oziroma jih obtežiti. Tudi v tem delu je sodišče odločalo preko trditvene podlage. Odločitev sodišča prve stopnje je napačna tudi glede razmerja odgovornosti. Tožniku iz tega naslova ni mogoče prisoditi višje sokrivde kot največ 10 do 20 %. Sodišče bi moralo ustrezno vrednotiti tako delodajalčevo objektivno odgovornost kot tudi njegovo nepravilno ravnanje (da ni poskrbel za primerno organizacijo gradbišča, da ni zagotovil ustreznih zaščitnih rokavic, da dela ni nadziral, da ni poskrbel za ustrezno postavitev krožne žage in da niti sam ni vedel, da plastičnih cevi ni dopustno rezati s krožno žago).

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

Glede postopkovnih kršitev

5. Sodba sodišča prve stopnje nima pomanjkljivosti zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, razlogi so jasni in si ne nasprotujejo, ne nasprotujejo pa niti izreku sodbe. To velja tudi v pogledu očitka, da delodajalec ni opravljal nadzora nad delom, saj razloge o tem sodba vsebuje v točki 33. To, da ugotovitve o slabem nadzorovanju dela sodišče nato ni upoštevalo pri presoji deleža toženkine odgovornosti za tožnikovo škodo, pa ne pomeni te kršitve, ampak kvečjemu zmotno materialnopravno presojo.

6. Sodišče lahko sodbo praviloma opre le na dejstva, ki sta jih pravdni stranki navedli. Izjema velja le, če ugotovi namen nedovoljenega razpolaganja strank z zahtevki (primerjaj 7. člen ZPP). Tožnik meni, da je sodišče prve stopnje s tem, ko mu je očitalo, da bi moral sam poskrbeti za ustrezno zaščito oziroma primerno urejenost svojega delovnega okolja in s tem, ko je ugotovilo, da je vedel, da konkretnega dela ne bi smel opraviti s krožno žago, trditveno podlago prekoračilo. Očitek ni utemeljen.

Toženka je v pripravljalni vlogi z dne 11. 5. 2012 (list. št. 22) navedla, da je primarno delavec tisti, ki mora skrbeti za svojo varnost. Trdila je, da bil tožnik tisti, ki bi moral odstraniti ležeč material, si organizirati delo in pripraviti delovno mesto. Takšne trditve za presojo sodišča, ali je bil tožnik pred pričetkom dela na krožni žagi dolžan ustrezno zaščiti, odstraniti ali obtežiti v njegovi neposredni bližini prosto ležečo odloženo PVC folijo, zadoščajo. Sodišče prve stopnje je imelo dovolj trditvene podlage tudi za ugotovitev, da je tožnik (glede na svoje dolgoletne izkušnje pri delu s krožno žago in glede na opravljen izpit iz varstva pri delu) bil poučen tudi o tem, da krožna žaga ni primerno delovno sredstvo za žaganje plastičnih cevi. S trditvijo toženke, da je tožnik sam odgovoren za nastali škodni dogodek, ker je pri delu, kljub opravljenemu izpitu iz varstva pri delu in kljub svojim delovnim izkušnjam, uporabil neprimerno orodje za žaganje, toženka ni želela povedati nič drugega kot to, da je tožnik, zaradi dolgoletnih izkušenj in opravljenega izpita iz varstva pri delu, vedel kaj se sme rezati na krožni žagi in kaj ne.

Glede dejanskih ugotovitev in uporabe materialnega prava

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je bil tožnik v času škodnega dogodka zaposlen pri zavarovanki toženke (to je podjetju ...) kot tesar. Poškodoval se je 4. 5. 2010, ko je na odprtem gradbišču, ki je bilo izpostavljeno vremenskim vplivom (tega dne je bilo vetrovno in deževno), na krožni žagi žagal plastično cev in je v cev, zaradi vetra, priletel kos PVC folije tako, da je cev premaknilo, hkrati z njo pa je premaknilo tudi tožnikovo roko tako, da se je po njej s krožno žago porezal. PVC folija je bila velika približno 2 do 3 m2 in se je uporabljala za pokrivanje vijakov. Nahajala se je prosto ležeča v neposredni bližini tožnika. Za žaganje plastičnih cevi se krožna žaga ne bi smela uporabljati, vendar je tožnik, čeprav je to (saj je imel dolgoletne izkušnje pri delu s krožno žago in opravljen izpit iz varstva pri delu) vedel, na gradbišču vsak dan občasno (tudi) s krožno žago(1) (poleg lesa) žagal plastične cevi. To so delali tudi drugi delavci. Ker so si delavci s takšnim načinom dela olajšali delovni proces, bi delodajalec takšno ravnanje lahko pričakoval in ga ustreznim nadzorom preprečil. Delodajalec tožniku ni zagotovil ustreznih zaščitnih rokavic za delo na krožni žagi.

8. Pritožnik tako ugotovljeno dejansko stanje le deloma izpodbija. Trdi, da je sodišče zmotno ugotovilo, da je vedel, da za rezanje plastičnih cevi ne bi smel uporabljati krožne žage. Meni še, da je izostala ugotovitev o tem, da delodajalec ni opravljal ustreznega nadzora nad delom in o tem, da folije tožnik pri konkretnem delu ni uporabljal in so jo tam pustili drugi delavci.

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo, da je bil tožnik, glede na svoje dolgoletne izkušnje pri delu s krožno žago in glede na opravljen izpit iz varstva pri delu, poučen tudi o tem, da krožna žaga ni primerno delovno orodje za žaganje plastičnih cevi. Pri odgovoru na vprašanje, za kaj se določeno delovno sredstvo (v konkretnem primeru krožna žaga) lahko uporablja, gre namreč za osnovno znanje. Zato pritožniku, ki je opravljal delo tesarja in je krožno žago dnevno uporabljal, imel dolgoletne izkušnje in opravljen tudi izpit iz varstva pri delu, ni mogoče slediti v trditvi, da ni vedel, da takšna žaga za žaganje plastičnih cevi ni primerna. Tudi ne drži, da (tudi) odgovorni delavci zavarovanke toženke tega niso vedeli, saj je zaslišani A. A. (šef gradbišča) povedal, da tožnik plastičnih cevi s krožno žago ne bi smel žagati in pred njim delavci tega niso nikoli počeli. Je pa dopustil, da so žagali plastične cevi na ta način, ko jih nihče ni videl. Dejansko stanje tudi ni bilo nepopolno ugotovljeno. Da zavarovanka toženke ustreznega nadzora ni opravljala, je bilo ugotovljeno (točka 33 sodbe). Tega, da bi tožnik PVC folijo uporabljal pri konkretnem delu, pa nobena od strank niti ni trdila, tega pa ne ugotavlja niti sodišče. Izostanek izrecne ugotovitve, da temu ni tako, zato ne predstavlja pomanjkljivosti, saj ugotovitev sodišča prve stopnje drugače niti ni mogoče razumeti.

9. V pritožbenem postopku ni izpodbijana pravna narava temelja odgovornosti. Toženka tožniku za škodo odgovarja objektivno. Prav tako ni sporno, da toženka ni izkazala pogojev za popolno izključitev njene odgovornosti v smislu prvega in drugega odstavka 153. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Sporna pa je presoja sodišča prve stopnje o njeni delni oprostitvi odgovornosti zaradi soprispevka tožnika.

10. Pritožbeno sodišče soglaša, da je tudi tožnik kot oškodovanec prispeval k nastanku škode. Kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, je s tem, ko je plastično cev žagal na krožni žagi, ki je namenjena žaganju lesa in s tem, ko ni predhodno poskrbel za varnost in urejenost svojega delovnega mesta, kršil 9. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju ZVZD), ki tudi njemu nalaga spoštovanje in izvajanje ukrepov za varno delo in tolikšno pazljivost, da s tem tudi sam varuje svoje življenje in zdravje. Tožnik bi zato moral plastično cev žagati s primernim delovnim sredstvom. Glede na svoje dolgoletne izkušnje bi se moral zavedati, da je drugačno ravnanje lahko nevarno. Glede na to, da je na tleh ležečo folijo videl in da je bilo tega dne vreme vetrovno, pa bi moral poskrbeti za njeno ustrezno zaščito, odstranitev ali obtežitev. Na podlagi delovnih in splošnih življenjskih izkušenj, bi se moral zavedati, da ležečo folijo veter lahko dvigne in jo zanese v bližino krožne žage in posledično tudi možnosti, da dela zato ne bo mogel varno opraviti.

11. Ne glede na takšne (utemeljene) očitke, pa je pri presoji višine njegovega soprispevka in s tem delne oprostitve odgovornosti toženke, treba upoštevati, da je toženkina odgovornost (oziroma odgovornost njenega zavarovanca) vendarle objektivna in da zato na njeni strani obstoji riziko povečane nevarnosti; da bi delo z neprimernim delovnim sredstvom z ustreznim nadzorom, ki ga je bila dolžna vršiti, lahko preprečila; da je bila primarno ona tista, ki bi bila dolžna poskrbeti za ustrezno delovišče (torej delovišče, ki ni izpostavljeno vremenskih vplivom oziroma za ustrezno odstranitev oziroma zaščito prosto ležečega gradbenega materiala - to je PVC folije) ter poskrbeti tudi za zaščitna sredstva (to je ustrezne zaščitne rokavice).

12. Upoštevanje vseh naštetih okoliščin na strani toženke in njihovo tehtanje z okoliščinami na strani tožnika pa pokaže, da je materialnopravna presoja, da je zaradi tožnikovega prispevka k nastanku škode, delež odgovornosti toženke zmanjšan za 40 %, nepravilna. Ker imajo okoliščine na strani toženke bistveno večjo težo kot tiste na tožnikovi strani, je soprispevek slednjega manjši, to je 20 %. Odgovornost toženke za tožnikovo škodo je zato 80%.

13. Pritožba je glede na obrazloženo delno utemeljena. Ker gre za zmotno uporabo materialnega prava, je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP odločitev spremenilo tako, da je odločilo, da toženka za tožnikovo škodo odgovarja v deležu 80 %. V preostalem je pritožbo zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

14. Ker je bila v pritožbenem postopku preizkušena vmesna sodba, pritožbeno sodišče o stroških, ki so tožniku nastali s pritožbo, ni odločalo. O njih bo odločeno s končno sodbo.

Op. št. (1): Delavci so plastične cevi žagali tudi s ročno žago.