Jedro

V sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče ne odloča le o pravicah in koristih otrok, ampak tudi o pravicah in obveznostih staršev, kar je bilo v izpodbijani odločbi zanemarjeno. Tožena stranka je presojo objektivnega kriterija za dodelitev BPP opravila kot da presoja prošnjo otroka. V ponovnem postopku reševanja zadeve pa jo bo morala presoditi s položaja tožnika, torej ali je glede na njegove pravice in obveznosti iz vloženih zahtevkov zadeva za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu, ki jo zahteva očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 380/2012 z dne 17. 9. 2012 se odpravi in se zadeva vrne organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v odmerjeni višini 420,00 EUR v 15-ih dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za brezplačno pravno pomoč z dne 13. 9. 2012, s katero je zaprosil za pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi in drugi stopnji ter v postopku mediacije ter za oprostitev plačila stroškov, v zadevi, ki se pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu vodi pod opr. št. IV P 219/2012 zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve otrok, določitve stikov in preživnine. Razlog za zavrnitev tožena stranka utemeljuje na določilu 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in meni, da prosilec glede na naravo postopka, kot ga v obrazložitvi opiše in izpostavi določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZDR) in določbe postopka v zvezi s temi razmerji, ki jih določa Zakon o pravdnem postopku (ZPP), brezplačne pravne pomoči ne potrebuje, saj je v tem postopku bistveno varovanje otrokovih pravic in koristi. Svoje stališče in videnje zadeve pa bo prosilec sodišču lahko pojasnil in razjasnil tekom samega zaslišanja na glavni obravnavi, za kar pa zastopanja ne potrebuje. Prošnjo ocenjuje kot neutemeljeno oziroma, da je zahteva prosilca nerazumna, upoštevajoč pri tem dolžnost pravdnega sodišča, da po uradni dolžnosti pazi na koristi otrok. Še manj pa meni, da je v tej fazi postopka utemeljena BPP v obliki rednih in izrednih pravnih sredstev, za postopek mediacije in oprostitev ostalih stroškov postopka, saj glede na stanje pravdne zadeve v času odločanja o prošnji ni podlage za tako dodelitev. Zgolj negotovo dejstvo, da prosilec ne bi bil v pravdnem postopku uspešen, ne more biti podlaga za odločanje o BPP v zahtevanem obsegu.

Tožnik v tožbi navaja, da je s tožbo na razvezo zakonske zveze, dodelitev otrok, določitev stikov in preživnino žena bistveno posegla v njegovo osebno in socialno ekonomsko sfero. V sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče ne odloča le o pravicah in koristih otrok, ampak tudi o pravicah in obveznostih staršev. V izpodbijani odločbi je zanemarjeno dejstvo, da je prosilec tožnik in ne otroci. Kdo bo imel otroke in plačeval preživnino, pa je pomembno tudi za tožnika. Višja preživnina pomeni večjo korist za otroke, na drugi strani pa večjo obveznost za tožnika, zato je izid za tožnika pomemben. Toženka v zadevi ni preverjala, ali se tožnik strinja z zahtevki iz tožbe, na primer dodelitev vseh štirih otrok ženi. Gre za vprašanje, ki pomembno vpliva na tožnikov osebni položaj. Tožnica v pravdni zadevi tudi zahteva nesorazmerno visoko preživnino. Višina preživnine pa bo vplivala na položaj prosilca. Tožnik potrebuje odvetnika, ker se bo v pravdni zadevi odločalo o njegovih konkretnih pravicah in dolžnostih, ki bodo vplivale nanj. Tožena stranka redno dodeljuje BPP za vložitev tožbe in s tem ustvarja neenakost med pravdnima strankama, ki sta pri vloženi zahtevi v enakem položaju ne glede na to, kdo je vložil tožbo. Podobna situacija je pri postopkih na znižanje oziroma zvišanje preživnine (sodbi Upravnega sodišča IV U 134/2010 z dne 25. 8. 2010 in I U 680/2011 z dne 25. 5. 2011). Da v zadevi gre za spore, za katere se dodeljuje BPP, izhaja tudi iz 8. člena ZBPP, ki v drugi alinei izključno navaja spor za znižanje preživnine, v katerem je brezplačna pravna pomoč zaradi tam napisanih okoliščin izključena. Tudi tu gre za spor iz razmerja med starši in otroki, za katerega je odločilno varovanje otrokovih pravic in koristi, pa se BPP lahko dodeljuje, zato je možno tudi v primerih določitve preživnine. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe iz tožbe ter se sklicuje na razloge, ki jih je v odločbi navedla.

Tožba je utemeljena.

V zadevi je sporna zavrnitev brezplačne pravne pomoči v postopku, kjer tožnik v obravnavani zadevi, nastopa kot tožena stranka, na podlagi vložene tožbe za razvezo zakonske zveze, dodelitev otrok, določitev stikov in preživnine.

Tožena stranka se je postavila na stališče, da tožnik glede na naravo postopka pri obravnavi vloženih zahtevkov, brezplačne pravne pomoči v okviru zaprošenih storitev ne potrebuje. Sodišče soglaša z navedbami tožene stranke, da so v „tovrstnih“ sporih otrokove koristi na prvem mestu in so pravice staršev drugotnega pomena in je navedeno vodilo pravdnega sodišča pri vodenju postopka in odločitvi o zahtevkih. Vendar je pri presoji prošnje za BPP po določbi 24. člena ZBPP treba izhajati iz položaja prosilca, ki ga bo ta imel v konkretnem postopku in opraviti presojo o njegovih pravicah in obveznostih in varovanju njegovega položaja glede na vložene zahtevke in položaj v tem postopku ter na tej podlagi ugotoviti, ali prosilčeva prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

Tožnik ima namreč prav, da v sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče ne odloča le o pravicah in koristih otrok, ampak tudi o pravicah in obveznosti staršev, kar je bilo v izpodbijani odločbi zanemarjeno. Tožena stranka je presojo objektivnega kriterija za dodelitev BPP opravila kot da presoja prošnjo otroka. V ponovnem postopku reševanja zadeve pa jo bo morala presoditi iz položaja tožnika, torej ali je glede na njegove pravice in obveznosti iz vloženih zahtevkov zadeva za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu, ki jo zahteva očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh.

Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba tožene stranke nezakonita. Sodišče jo je zato na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo v smislu tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 420,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu) ter upoštevanjem 20 % DDV. Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.