Jedro

Stečajni postopek zoper samostojnega podjetnika, nima vpliva na njegove osebne obveznosti, ampak le na tiste obveznosti, katerih nosilec je kot samostojni podjetnik.

Ker dolžnik kot fizična oseba po zaključenem stečajnem postopku ne preneha, njegove osebne terjatve še naprej obstajajo in jih je mogoče uveljavljati še po zaključku stečaja.

Izrek

Pritožbi upnika zoper sklep z dne 15.6.2007, se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v 1. in 3. točki izreka.

Pritožbama upnika zoper sklep z dne 15.6.2007 in zoper sklep z dne 11.7.2007, se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 15.6.2007, spremeni tako, da se v 2. točki ugovor dolžnika zavrne. Sklep z dne 11.7.2007 in sklep z dne 15.6.2007 v 4. točki, se spremenita tako, da je dolžnik dolžan povrniti upniku 144,08 EUR stroškov izvršbe.

Dolžnik je dolžan upniku povrniti 347,98 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. tč. sklenilo, da se v pravnomočnih in izvršljivih sklepih o izvršbi opr. št. In 2006/00083 z dne 24.3.2006 in opr. št. In 2006/00099 z dne 12.4.2006, razveljavita neutemeljeni potrdili o pravnomočnosti in izvršljivosti. V 2. tč. je sodišče z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika ugodilo in izpodbijana sklepa o izvršbi z dne 24.3.2006 in z dne 12.4.2006, razveljavilo in predloga za izvršbo zavrnilo. V 3. tč. je sodišče v zemljiški knjigi izbrisalo zaznambi sklepa o izvršbi opr. št. In 06/00083, vknjižbo hipoteke po Dn. št. 1150/2006 in opr. št. In 06/00099 in vknjižbo hipoteke pod Dn. št. 1840/2006. V 4. tč. je sodišče upniku naložilo povračilo dolžnikovih stroškov izvršbe v znesku 112,36 EUR, za stroške odgovora na ugovor pa sklenilo, da jih trpi upnik sam. Nato je sodišče prve stopnje izdalo še izpodbijani sklep z dne 11.7.2007, s katerim je odločilo še o nadaljnjih stroških izvršbe in sklenilo, da je upnik dolžan dolžniku povrniti še 47,58 EUR.

Zoper izpodbijana sklepa se je pritožil upnik iz razloga bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da kljub temu, da gre ob stečaju s.p. v stečajno maso celotno premoženje fizične osebe, je za neposlovne terjatve, fizična oseba še vedno poslovno in pravdno sposobna. S stečajem s.p., stečajni upravitelj ne postane zakoniti zastopnik fizične osebe za neposlovne terjatve. Nanj preidejo le pooblastila za zastopanje in upravljanje glede tistih poslov, ki se nanašajo na premoženje, ki gre v stečajno maso. Terjatve, ki jih upnik uveljavlja v izvršbi, niso bile del stečajne mase, ker gre za neposlovne obveznosti dolžnika N. S., kar izhaja iz verodostojnih listin. Ugovora je sodišče nepravilno obravnavalo kot ugovor dolžnika. Gre za ugovor tretjega po čl. 64 ZIZ, šlo bi kvečjemu za nedopustnost predmeta izvršbe. Sodišče bi moralo potem, ko je upnik izjavil, da ugovoru nasprotuje, ugovor zavrniti, vložnik ugovora bi imel možnost pravde za ugotovitev, da izvršba na predmet ni dopustna. Z izdajo izpodbijanega sklepa očita sodišču bistveno kršitev določb postopka. Nadalje pritožba navaja, da je nepravilno sklicevanje sodišča na 111. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL), saj ta govori o dolžniku, ki je v stečaju. N. S. pa kot fizična oseba ni v stečaju, saj so bile obveznosti neposlovne narave. Nepravilna je tudi ugotovitev sodišča, da sklepa nista mogla postati pravnomočna, ker jih ni prejel stečajni upravitelj. Sklepa sta bila pravilno vročena dolžniku, to je fizični osebi, eden osebno, drugi pa s fikcijo vročitve. Nepravilna vročitev torej ni razlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti. Slednja pritožbena navedba zatrjuje, da s.p. v stečaju ni imel pravnega interesa za vložitev ugovora, ker ima zaznamba stečaja boljši vrstni red kot zaznambi sklepov o izvršbi. Dovoljenost izvršbe in z njo povezana zaznamba v zemljiški knjigi nima vpliva na stečajni postopek. Upnik je imel pravni interes vložiti izvršbo po zaznambi stečaja, saj ni rečeno, da bo stečaj končan z razdelitvijo stečajne mase. Zaznamba stečaja ne preprečuje kasnejše zaznambe izvršbe (94. čl. Zakona o zemljiški knjigi). Pritožba predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, posledično pa tudi razveljavitev izpodbijanega sklepa z dne 11.7.2007, saj je s slednjim sklepom bilo odločeno še o nadaljnjih izvršilnih stroških, ki se razveljavijo v primeru, če se razveljavi prvotni sklep z dne 15.6.2007. Dolžnik ni podal odgovorov na pritožbi.

Pritožbi sta utemeljeni.

Po presoji pritožbenega sodišča gre za napačno presojo sodišča prve stopnje, ko je na podlagi ugovora zakonitega zastopnika stečajnega dolžnika, stečajnega upravitelja R. H. po pooblaščencu, ugovoru ugodilo, sklepa o izvršbi razveljavilo in predloga za izvršbo zavrnilo, na podlagi 58/IV čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Zaradi nepravilne vročitve naj ne bi bila izpolnjena predpostavka za pravnomočnost sklepov in tudi za njihovo izvršljivost, zato je sodišče na podlagi 42/III čl. ZIZ, po uradni dolžnosti, razveljavilo domnevno neutemeljeni potrdili o pravnomočnosti sklepov o izvršbi. Na podlagi slednjega zakonskega določila, neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oz. organ, ki ga je izdal. V tej zadevi je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine, to je izpiska iz poslovne knjige, zoper S. N. kot fizično osebo, do katere ima terjatev. Terjatev ne izvira iz poslovnega razmerja do dolžnika kot samostojnega podjetnika in gre za t.i. osebno terjatev do dolžnika kot fizične osebe. Že pred uvedbo izvršilnega postopka, je Okrožno sodišče v Celju začelo stečajni postopek pod opr. št. St 1/2005, z dne 11.4.2005. Po zaključenem stečajnem postopku dolžnik ne preneha obstajati. Terjatve zoper stečajnega dolžnika samostojnega podjetnika lahko izvirajo iz njegove priglašene dejavnosti (poslovne oz. podjetniške terjatve) ali pa niso povezane s to dejavnostjo (osebne terjatve) in v predmetni zadevi gre za osebno terjatev. Stečajni postopek zoper S. N., samostojnega podjetnika, nima vpliva na njegove osebne obveznosti, ampak le na tiste obveznosti, katerih nosilec je kot samostojni podjetnik. Vendar stečaj kot generalna izvršba teče nad celotnim dolžnikovim premoženjem, ki ga je ta imel v začetku stečajnega postopka, ker samostojni podjetnik za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem, na podlagi 7/II čl. Zakona o gospodarskih družbah. Poslovna razmerja iz priglašene podjetniške dejavnosti se dokončno uredijo v stečajnem postopku s celotnim ali delnim poplačilom ali brez poplačila in sicer za tiste upnike, ki so prijavili svoje terjatve v stečajnem postopku. Ti upniki za nepoplačane terjatve po zaključku stečaja ne morejo predlagati izvršbe na novo dolžnikovo premoženje. Popolnoma drugačna je situacija z osebnimi terjatvami. Ker dolžnik kot fizična oseba (po dosedaj veljavni zakonodaji) ne preneha, te terjatve še naprej obstajajo in je vse neporavnane terjatve iz takih razmerij mogoče uveljavljati tudi še po zaključku stečaja. Zato osebni upniki niti niso zavezani prijaviti svoje terjatve v stečaju in niso prekludirani z rokom za njihovo prijavo. Seveda jih lahko tudi prijavijo v stečaju in delijo usodo ostalih upnikov, ki so prijavili svoje terjatve. Osebni upniki pa lahko terjatve uveljavljajo tudi po zaključku stečajnega postopka, kar jih razmejuje od upnikov, ki imajo poslovno razmerje z dolžnikom samostojnim podjetnikom. Omejeni so le pri izvršilnih sredstvih, saj po začetku stečaja ne morejo predlagati oz. nadaljevati izvršbe na tisto dolžnikovo premoženje, ki je prišlo v stečajno maso, lahko pa predlagajo novo izvršbo ali novo izvršilno sredstvo na novo pridobljeno premoženje dolžnika, saj s tem v stečajno maso ne posegajo. Glede na navedeno je pritrditi pritožbenim trditvam in so zaključki sodišča prve stopnje napačni.

Pritožba upnika je utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo ter izpodbijani sklep z dne 15.6.2007, razveljavilo v 1. in 3. tč. izreka tako, da ostaneta izpodbijana sklepa o izvršbi opr. št. In 2006/00083 z dne 24.3.2006 in opr. št. In 2006/00099 z dne 12.4.2006, pravnomočna in izvršljiva ter da ostaneta v zemljiški knjigi vpisani zaznambi sklepa o izvršbi opr. št. In 06/00083 in vknjižba hipoteke pod Dn. št. 1150/2006 in opr. št. In 06/00099 in vknjižba hipoteke pod Dn. št. 1840/2006 (365/tč. 3 čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), v kolikor nista bili izbrisani po odredbi stečajnega sodišča, saj glede na zavrnitev ugovora ni bilo razlogov za izbris v tem postopku.

Pritožba upnika je utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 15.6.2007 spremenilo v 2. in 4. tč. ter spremenilo tudi sklep z dne 11.7.2007 tako, kot izhaja iz izreka te odločbe (365/tč.3 čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Na podlagi čl. 165/II ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, je pritožbeno sodišče upniku priznalo v skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah, stroške dveh odgovorov na ugovor 200 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 91,80 EUR, povečano za 2% materialnih stroškov in 20% DDV, skupaj znaša 112,36 EUR. Ob tem se pritožniku priznajo tudi stroški sodnih taks za dva odgovora na ugovor 2x15,86 EUR. Izvršilni stroški upnika skupaj znašajo 144,08 EUR in se naložijo v plačilo dolžniku.

Glede priglašenih pritožbenih stroškov upnika, je pritožbeno sodišče postopalo skladno z določilom čl. 165/II ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ. V skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah je pritožniku priznalo za stroške vpogleda v spis na sodišču ? ure 50 točk in za dve pritožbi 2x200 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 206,55 EUR, povečano za 2% materialnih stroškov in 20% DDV, skupaj znaša 252,82 EUR. Ob tem se pritožniku priznajo tudi stroški sodnih taks za dve pritožbi 2x47,58 EUR. Stroški pritožnika skupaj znašajo 347,98 EUR in se naložijo v plačilo dolžniku.

Pritožbeno sodišče pritožniku ni priznalo stroškov, ki niso bili priglašeni v skladu z Odvetniško tarifo, ker se ne morejo obračunavati samostojno, saj so zajeti že v glavnih storitvah (poročilo stranki).

Pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (350/II ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).