Začasna prekinitev postopka zaradi čakanja na razlago prava EU s strani SEU tudi ne pomeni kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Počakati na enotno razlago prava EU je nujno za zagotovitev materialnopravno pravilne odločitve ter s tem uresničitev učinkovitega sodnega varstva. Uporaba mehanizma predhodnega vprašanja pred SEU je sestavni del zakonitega in pravičnega postopka, zato so neutemeljeni očitki o kršitvi temeljnih pravic (iz 23. in 25. člena URS v zvezi s 47. členom Listine EU o temeljnih pravicah).
I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo pravdni postopek P 393/2025 do odločitve o predhodnem vprašanju, ki ga je sprožilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 z dne 18. 11. 2025 na podlagi tretjega odstavka v povezavi s točko (b) prvega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije Sodišču Evropske unije (SEU).
2.Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da je glede na jasna stališča Višjega sodišča v Mariboru v sodbi I Cp 9/2026 z dne 31. 3. 2026, stališče naslovnega sodišča, da je zastavljeno predhodno vprašanje Višjega sodišča v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 odločilnega pomena tudi za predmetno zadevo, napačno in pravno zmotno. Nadalje razčlenjuje in se opredeljuje do predhodnih vprašanj, ki ju je SEU zastavilo Višje sodišče v Mariboru, ter zatrjuje, da niso izpolnjeni pogoji za postavitev vprašanja za predhodno odločanje, saj je sodna praksa glede presoje znatnega neravnotežja jasna in ustaljena. Meni, da se s sistematičnim prekinjanjem postopkov
2.de facto
2. suspendira varstvo potrošnikov za nedoločen čas, kar je v nasprotju s pravom Evropske unije (EU). Zaradi prekinitve postopka bo prišlo do kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Glede drugega vprašanja pritožba navaja, da je stališče SEU jasno - da lahko država članica zagotovi višje varstvo, kot ga nudi Direktiva 93/13/EGS, kar je primer v Sloveniji, kjer Zakon o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot) določa štiri alternativne pogoje za presojo nepoštenosti, pri čemer je povsem dovolj, da je podan le eden izmed njih. Sodišču prve stopnje očita, da je s prekinitvijo postopka kršilo ustavno pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave RS - v nadaljevanju URS) ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen URS v povezavi s 47. členom Listine EU o temeljnih pravicah). Predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter sodišču prve stopnje naloži takojšnje nadaljevanje postopka brez prekinitve. Predlaga tudi izločitev višjega sodnika mag. Igorja Strnada, ki je v zadevi I Cp 246/2025 podal predlog za predhodno odločanje na SEU (zadeva C-795/25). Priglaša stroške pritožbenega postopka.
3.Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP).
6.Sodišče prve stopnje je pravdni postopek prekinilo do odločitve o predhodnih vprašanjih, ki so bila postavljena SEU, ter pojasnilo razloge in pravno podlago za prekinitev postopka. Sodišče druge stopnje te razloge sprejema. Prekinitev postopka je namreč dopustna v primeru, ko drugo sodišče predloži SEU vprašanje za predhodno odločanje, če je odločitev sodišča odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je SEU postavilo predložitveno sodišče (koneksnost).
7.Višje sodišče v Mariboru je namreč v skladu s točko (a) prvega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v zvezi z drugim odstavkom istega člena ter na podlagi 113.a člena Zakona o sodiščih (ZS) s sklepom I Cp 246/2025 z dne 18. 11. 2025 prekinilo postopek in na SEU (v zadevi C-795/25) naslovilo vprašanji glede razlage člena 3(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 (Direktiva).
8.V obravnavani zadevi tožeča stranka s tožbo uveljavlja ničnost potrošniške kreditne pogodbe, vezane na tujo valuto (CHF), zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev, kot jih je določal ZVPot, s katerim je bila v slovenski pravni red prenesena Direktiva 93/13/EGS. Določba 24. člena ZVPot določa materialnopravne predpostavke za ugotavljanje nepoštenosti pogodbenega pogoja, ki so v Direktivi ubesedene v členu 3(1). O vprašanju nepoštenosti pogodbenega pogoja iz 24. člena ZVPot in s tem povezanim vprašanjem ničnosti kreditne pogodbe (23. člen ZVPot)
8.je zato treba odločiti upoštevaje odgovor SEU v zgoraj navedeni zadevi Višjega sodišča v Mariboru. Odločitev sodišča prve stopnje v predmetni zadevi, ko je sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025. Zato je sodišče prve stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113.a člena ZS iz tega razloga postopek pravilno prekinilo. Takšna odločitev je tudi v skladu s stališči Vrhovnega sodišča RS.
9.Vprašanje upravičenosti postavitve predhodnega vprašanja v zadevi Višjega sodišča v Mariboru I Cp 246/2025 in v okviru tega njegove vsebinske ustreznosti bo predmet predhodnega odločanja pred SEU (prvi odstavek 267. člena PDEU), zato se sodišče druge stopnje do teh pritožbenih navedb ni opredeljevalo. Na pritožbeno stališče, da ne gre za novo vprašanje oziroma da gre za
9.acte éclairé
9., je mogoče odgovoriti le na načelni ravni: kljub obstoju sodne prakse, ki rešuje zadevno pravno vprašanje, se sme sodišče države članice obrniti na SEU, če meni, da je to primerno, okoliščina, da so bile določbe, glede katerih zaproša za razlago, že razložene, pa ni ovira, da SEU ne sprejme nove odločitve.
10.Počakati na enotno razlago prava EU je nujno za zagotovitev materialnopravno pravilne odločitve ter s tem uresničitev učinkovitega sodnega varstva. Uporaba mehanizma predhodnega vprašanja pred SEU je sestavni del zakonitega in pravičnega postopka, zato so neutemeljeni očitki o kršitvi temeljnih pravic (iz 23. in 25. člena URS v zvezi s 47. členom Listine EU o temeljnih pravicah).
11.Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). O predlogu za izločitev višjega sodnika mag. Igorja Strnada ni bilo treba odločati, ker ni bil član pritožbenega senata v obravnavani zadevi.
12.V skladu s tretjim odstavkom 165. člena v zvezi s šestim odstavkom 163. člena ZPP se odločitev o stroških postopka s pritožbo pridrži za končno odločbo.
-------------------------------
1VSM sklep V Cp 295/2025 z dne 26. 5. 2026.
2V skladu z navedeno določbo so pogodbeni pogoji nični.
3VSRS sklep Cp 13/2026 z dne 18. 3. 2026.
4Glej VSRS sklep Cp 13/2026 z dne 18. 3. 2026, 11. točka obrazložitve.