Jedro

Izrek sodbe na podlagi pripoznave v zadevi Pd 4/2011 glede spremembe odločbe tožene stranke z dne 26. 9. 2011 je pomenil pravnomočno priznano pravno podlago za tožnikovo pravico do plačila 20 % dodatka tudi za čas od 1. do 25. septembra 2012. Ker o izplačilu denarnega zneska na tej podlagi za navedeno obdobje v zadevi Pd 4/2011 ni bilo odločeno, je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da tožnik pravice od plačila spornega dodatka za čas od 1. do 25. septembra 2012 ni imel.

Izrek

V zvezi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 35,25 EUR se revizija zavrže. Sicer se reviziji ugodi in se sodba sodišča druge stopnje tako spremeni, da se pritožba tožene stranke glede plačila bruto zneska 585,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska ter glede plačila tožnikovih stroškov postopka zavrne in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje, tožena stranka pa mora tožniku povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 82,96 EUR v 8 dneh, v primeru zamude za naprej do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka mora tožniku povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 180,40 EUR v 8 dneh, v primeru zamude za naprej do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku za plačilo razlike plače v bruto znesku 585,88 EUR za čas od 1. do 25. septembra 2012 iz naslova 20% dodatka, do katerega je bil upravičen na podlagi pravnomočne sodbe na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje Pd 4/2012 z dne 9. novembra 2012 glede na imenovanje v nazivu podpolkovnika na formacijsko dolžnost višji častnik, prvi pilot za varnost letenja namestnik načelnika VLO, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočega neto zneska ter za plačilo zakonskih zamudnih obresti od z zamudo šele 5. 12. 2012 izplačane razlike plače v višini navedenega dodatka za čas od 26. do 30. 9. 2012 v neto višini 35,25 SIT.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo z obrazložitvijo, da sodba na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje Pd 4/2012 z dne 9. 11. 2012, s katero je bil tožniku priznan sporni 20 % dodatek od 1. 10. 2011 dalje pa do meseca avgusta 2012, tožniku take pravice za mesec september 2012 ne daje.

3. Na tožnikov predlog je Vrhovno sodišče s sklepom VIII Dor 30/2014 z dne 10. junija 2014 zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo pravilo o pravnomočno že razsojeni stvari.

4. V reviziji zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožnik uveljavlja kršitev načela pravnomočnosti in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je bila s sodbo sodišča prve stopnje na podlagi pripoznave v zadevi Pd 4/2012 pravnomočno spremenjena odločba tožene stranke št. 1005-2/2011-5661 z dne 26. 9. 2011, tako da se tožniku osnovna plača poveča še za sporni dodatek v višini 20 % z veljavnostjo od 1. 10. 2011 dalje. Tako spremenjena odločba tožene stranke je veljala do 11. 10. 2012, ker je tožena stranka s tem datumom tožniku izdala novo odločbo o razporeditvi v plačni razred in priznanju spornega 20 % dodatka z veljavnostjo od 26. 9. 2012 dalje. Res je sodišče v sodbi na podlagi pripoznave v zadevi Pd 4/2012 v skladu s tožbenim zahtevkom toženi stranki hkrati naložilo, da tožniku iz naslova spornega 20 % dodatka izplača po višini opredeljene denarne zneske le za čas od vključno meseca oktobra 2011 do meseca avgusta 2012, ker ob končni opredelitvi tožbenega zahtevka tožnikova plača za mesec september 2012 še ni zapadla v plačilo in zato tožnik zahtevka iz naslova nezapadlega dodatka za ta mesec ni mogel vključiti v dajatveni zahtevek. To pa še ne pomeni, da o podlagi pravice do plačila spornega dodatka tudi za mesec september 2012 ni bilo že pravnomočno odločeno.

5. Glede odločitve o zakonskih zamudnih obrestih od zneska 35,25 EUR revizija ni dovoljena. Glede preostalega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje pa je utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

7. Revizija je bila dopuščena le glede vprašanja pravilne uporabe določb o pravnomočno razsojeni stvari v zadevi Pd 4/2012, to je glede odločitve o tistem delu tožbenega zahtevka glede katerega je odločitev odvisna od odgovora na navedeno vprašanje. Z zamudo izplačani neto znesek 35,25 EUR za čas od 26. do 30. 9. 2012 je bil izplačan na podlagi nove odločbe tožene stranke z dne 11. 10. 2012, s katero je tožena stranka na novo pravnomočno določila tudi vse podlage za tožnikovo plačo od 26. 9. 2012 dalje, in ne na podlagi sodbe sodišča v zadevi Pd 4/2012. Zato revizija glede odločitve o zakonskih zamudnih obrestih od z zamudo izplačanega zneska ni bila dopuščena. Na podlagi 377. člena ZPP je zato sodišče v tem delu revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

8. Sodba na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje v zadevi Pd 4/2012 z dne 9. novembra 2012, ki je postala pravnomočna, ima glede glavnih zahtevkov dva vsebinska dela. Prvi del predstavlja oblikovalni izrek, da se odločba tožene stranke št. 1005-2/2011-5661 z dne 26. 9. 2011 v točki 2 tako spremeni, da se tožniku od 1. 10. 2011 dalje osnovna plača poveča še za 20 % dodatek v skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije št. 10007-445/2009/3 z dne 17. 12. 2009. Drugi del pa predstavlja dajatveni izrek, da mora tožena stranka iz naslova tega dodatka tožniku za mesece od oktobra 2011 do avgusta 2012 plačati mesečne denarne zneske, po obračunu neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

9. Takšna pravnomočna odločitev sodišča pomeni, da je bila navedena odločba tožene stranke z dne 26. 9. 2011 glede podlag za obračun tožnikove plače trajno spremenjena tudi s priznanjem spornega 20 % dodatka in je v taki vsebini veljala vse dokler je tožena stranka ni nadomestila z novo pravnomočno odločbo o podlagah za obračun tožnikove plače. Po ugotovitvah sodišča je to storila z novo odločbo z dne 11. 10. 2012 z veljavnostjo od 26. 9. 2012 dalje, ki je postala pravnomočna. To pomeni, da je vse do 25. 9. 2012 veljala s sodbo sodišča v zadevi Pd 4/2011 spremenjena odločba tožene stranke z dne 26. 9. 2011, ki je vsebovala tudi pravico do spornega 20 % dodatka in je pomenila pravno podlago za obračun tožnikove plače (drugi odstavek 3. člena ZSPJS v zvezi s 100.a členom Zobr).

10. Na navedeno vsebino pravnomočnega oblikovalnega izreka sodbe na podlagi pripoznave v zadevi Pd 4/2011 ne vpliva dejstvo, da je z isto sodbo sodišče pravnomočno ugodilo tožnikovemu dajatvenemu zahtevku, ki se je nanašal le na plačilo mesečnih denarnih zneskov iz naslova navedenega dodatka za mesece od oktobra 2011 do avgusta 2012. Tožnik glede na vsebino oblikovalnega izreka pravnomočne sodbe v zadevi Pd 4/2012 za mesec september (od 1. do 25. septembra 2012) ne bi bil upravičen do plačila navedenega dodatka le, kolikor se bi mu po njegovi zapadlosti izrecno odpovedal ali pa bi bil njegov dajatveni tožbeni zahtevek iz tega naslova pred sodiščem iz kakršnega koli razloga pravnomočno zavrnjen. To pa pred sodiščem ni bilo ugotovljeno.

11. Izrek sodbe na podlagi pripoznave v zadevi Pd 4/2011 glede spremembe odločbe tožene stranke z dne 26. 9. 2011 je pomenil pravnomočno priznano pravno podlago za tožnikovo pravico do plačila 20 % dodatka tudi za čas od 1. do 25. septembra 2012. Ker o izplačilu denarnega zneska na tej podlagi za navedeno obdobje v zadevi Pd 4/2011 ni bilo odločeno, je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da tožnik pravice od plačila spornega dodatka za čas od 1. do 25. septembra 2012 ni imel. 12. Glede na navedeno je sodišče glede odločitve o tožbenem zahtevku za sporno obdobje na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da se v tem delu pritožba tožene stranke zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka v pritožbi zoper prvostopno sodbo višini končnega tožbenega zahtevka iz tega naslova ni ugovarjala, tako da sama višina niti ni bila sporna (drugi odstavek 214. člena ZPP). Hkrati je sodišče v izpodbijani sodbi spremenilo tudi odločitev o pritožbenih stroških postopka in toženi stranki naložilo, da tožniku povrne utemeljene stroške odgovora na pritožbo v znesku 82,96 EUR.

13. Glede na uspeh revizije, ki je bila v pretežni meri utemeljena, mora tožena stranka tožniku povrniti utemeljene stroške za vložitev revizije v znesku 180,40 EUR (nagrada za postopek enkrat ter taksa za predlog in za revizijo).