Jedro

Stranki pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se seznani in izjavi o vseh okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe, zato so bile bistveno kršene določbe postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2008/97-7 z dne 2.9.1999 se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 9.5.2000. Z njo je bila zavrnjena njena pritožba proti sklepu Slovenske razvojne družbe (v nadaljevanju SRD) d.d. L. z dne 1.2.2000 (1. točka izreka) ter odločeno, da nosi stroške postopka tožnica sama (2. točka izreka). Z navedenim sklepom je SRD potrdila program privatizacije družbe G...d.o.o., s katerim je med drugim od skupne višine osnovnega vložka, ki znaša 72,996.000,00 SIT zadržanega na SRD zaradi zavarovanja denacionalizacijskega zahtevka (2. točka izreka) rezervirala za E.M., za katerega je bil izdan delni sklep Okrajnega sodišča v Radovljici o vrnitvi nepremičnin vl. št. 295 k.o. Ž. v skupni izmeri 8084 m2, katerih vrednost znaša po otvoritveni bilanci na dan 1.1.1993 38,329.360 SIT, osnovni vložek 32,578.000,00 SIT (tč. 7 izreka). Pooblaščeni cenilec Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju Agencija) je po presoji tožene stranke ugotovil vrednost navedenih nepremičnin, v skladu z veljavnimi predpisi.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje razlogom izpodbijane odločbe (2. odstavek 67. člena ZUS). Navaja še, da sklep sodišča v Radovljici z dne 11.2.1994, s katerim je bilo zaradi zavarovanja tožničinega denacionalizacijskega zahtevka zavezanemu podjetju prepovedano lastninsko preoblikovanje na nepremičninah pri vl. št. 295 k.o. Ž., ob začetku privatizacije ni bil pravnomočen. Zato se bile pravice denacionalizacijske upravičenke pri izvedbi privatizacije družbe B... d.o.o. pravilno upoštevane na način določen v 49. členu Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti SRD (Uradni list RS, št. 30/98, v nadaljevanju ZZLPPO). Tožničin predlog za izdajo začasne odredbe se je nanašal na vrnitev stvari, zato je bila njihova vrednost na podlagi 1. odstavka 49. člena navedenega zakona upoštevana pri izdelavi otvoritvene bilance oziroma cenitve, ki je bila podlaga za določitev prodajne cene delnic. SRD je na podlagi 2. odstavka 49. člena navedenega zakona zadržala delež delnic podjetja, katerih knjigovodska vrednost je bila enaka vrednosti sredstev, katerih vrnitev je tožnica zahtevala, ter opravila privatizacijo preostalih delnic. Če bo tožničinem zahtevku z odločbo o denacionalizaciji pravnomočno ugodeno, bo podjetje denacionalizacijskemu upravičencu sredstva tudi vrnilo. Zato vrednotenje nepremičnin za izdelavo otvoritvene bilance oziroma cenitve, ki je podlaga za določitev prodajne cene delnic, po presoji navedenega sodišča, na vrednotenje in vračanje podržavljenega premoženja v naravi nima vpliva. V postopku denacionalizacije se bodo zahtevane stvari vrednotile po predpisih, ki jih določa Zakon o denacionalizaciji (ZDen), ter tožnica ob njihovem vračanju v denacionalizacijskem postopku, zaradi načina njihove izločitve in vrednotenja v postopku privatizacije zavezanega podjetja, za kar sodišče ne dvomi, da je bilo opravljeno pravilno, ne bo v ničemer oškodovana.

Tožnica vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter zmotne uporabe materialnega prava (1. in 2. točka 1. odstavka 72. člena ZUS). Navaja, da so s predlagano in sedaj že pravnomočno začasno odredbo iz lastninskega preoblikovanja zavezanega podjetja izvzete nepremičnine v skupni izmeri 8084 m2 vredne 127.323.000,00 SIT. Zato bi morala SRD na podlagi 48. in 49. člena ZZLPPO pri izdelavi otvoritvene bilance oziroma cenitve, ki je podlaga za določitev prodajne cene delnic upoštevati vse v začasni odredbi zaobsežene stvari. Ker tega ni storila, je v škodo tožnice zmotno uporabila materialno pravo. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi tudi ni odgovorilo na številne tožbene ugovore, sklicevalo pa se je tudi na dokaze, ki tožnici nikoli niso bili predloženi, ali pa jih v spisu niti ni. Med drugim tožnici ni bil vročen odgovor tožene stranke na tožbo. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

Tožena stranka, stranka z interesom ter Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba je utemeljena.

Po 3. točki 3. odstavka 25. člena ZUS gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, če stranki pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se seznani in izjavi o vseh ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. Ker se v obravnavani zadevi predlog za izdajo začasne odredbe glasi na vrnitev stvari, je bila v skladu s 1. odstavkom 49. člena ZZLPPO vrednost stvari, ki so predmet zahtevka za denacionalizacijo upoštevana pri izdelavi otvoritvene bilance oziroma cenitve, ki je podlaga za določitev prodajne cene delnic. Otvoritvena bilanca po podatkih upravnih spisov ter odločbe tožene stranke temelji na cenitvenem poročilu, ki ga je za izločena zemljišča, ki so predmet denacionalizacijskega postopka v letu 1998 izdelal cenilec agencije B.D. Navedeno cenitveno poročilo po tožničinih tožbenih navedbah tožnici nikoli ni bilo vročeno, to pa potrjujejo tudi podatki upravnih spisov. Zato tožnica, tudi po presoji pritožbenega sodišča, v postopku privatizacije družbe B... d.o.o. ni imela možnosti uveljavljati svojih ugovorov zoper ocenjeno vrednost nepremičnin kot podlago za določitev prodajne cene delnic.

Ker so bile po presoji pritožbenega sodišča bistveno kršene določbe 3. točke 3. odstavka 25. člena ZUS, sodišče prve stopnje v določbi 1. odstavka 59. člena navedenega zakona ni imelo podlage za zavrnitev tožbe. Zato je tudi samo bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu.

Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče upoštevati navedene ugotovitve pritožbenega sodišča.