Jedro

Osnovni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP, po katerem se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Glede na to, da pritožnik trdi, da nima sredstev, iz katerih bi se njegovi upniki lahko poplačali, je jasno, da osnovnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, saj je bil pritožnikov predlog za odpust obveznosti, ki ga je podal v postopku osebnega stečaja St 001/2009 pravnomočno zavrnjen (s sklepom, ki je postal pravnomočen 8.12.2012) zaradi kršitev obveznosti iz šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP, od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pa še ni preteklo deset let. Ob povedanem se izkaže, da tudi sekundarnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil dolžnik in predlagal, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da nad njim začne postopek osebnega stečaja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik navaja, da v predhodnem (pravnomočno zaključenem) postopku osebnega stečaja in postopku odpusta obveznosti ni „kršil nobenih zadev“, saj je „vse naredil prav“ in „je bil upravitelj z vsem seznanjen“. Kasneje so ga oprostili tudi kazenske obtožbe. V prejšnjem stečajnem postopku so ga deložirali, upravitelj pa hiše kljub temu ni dal v stečajno maso in ni poplačal upnikov. Sedaj želi, da se nad njim ponovno začne postopek osebnega stečaja, saj mu upniki še vedno pišejo in mu pošiljajo izvršitelje. Vse ima blokirano, je brez premoženja, brez službe, dobiva le socialno podporo.

5. Iz listinske dokumentacije v spisu in iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta se zoper dolžnika vodila dva stečajna postopka (St 001/2009 in St 002/2015), ki sta oba pravnomočno končana. V zadevi St 001/2009 je bil odpust obveznosti pravnomočno zavrnjen s sklepom z dne 19.11.2012, ki je postal pravnomočen dne 8.12.2012, v zadevi St 002/2015 pa s sklepom z dne 22.9.2016, ki je postal pravnomočen dne 5.1.2017. 6. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejstev pravilno zaključilo, da ni izkazan dolžnikov pravni interes za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja. Osnovni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP, po katerem se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Glede na to, da pritožnik trdi, da nima sredstev, iz katerih bi se njegovi upniki lahko poplačali, je jasno, da osnovnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči. 7. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, saj je bil pritožnikov predlog za odpust obveznosti, ki ga je podal v postopku osebnega stečaja St 001/2009 pravnomočno zavrnjen (s sklepom, ki je postal pravnomočen 8.12.2012) zaradi kršitev obveznosti iz šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP, od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pa še ni preteklo deset let. Ob povedanem se izkaže, da tudi sekundarnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči. 8. Ponovna presoja navedb pritožnika, s katerimi izpodbija pravilnost odločitve o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, ni dopustna, saj je bilo o njegovem predlogu že pravnomočno odločeno. Zato višje sodišče nanje ne bo odgovarjalo.

9. Višje sodišče sicer verjame, da dolžnika izvršbe in upniki obremenjujejo, vendar pa postopek osebnega stečaja ni namenjen rešitvi tega bremena, temveč je to le posledica dejstva, da v stečajnem postopku velja pravilo enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP), ne pa več pravilo, kot velja v izvršbi, da kdor prej zahteva izterjavo, je tudi prej poplačan.

10. Glede na navedeno je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 274. členom ZFPPIPP dolžnikov predlog za začetek osebnega stečaja zavrglo.

11. Ker sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).