Jedro

Ne drži, da posebne okoliščine primera - že pridobljeno mnenje izvedenca in seznanjenost lokalnega CSD z družinsko problematiko, ki jih navaja sodišče, narekujejo pristojnost ptujskega sodišča, saj naša ureditev ne pozna pristojnosti po načelu ekonomičnosti oziroma po načelu koristi otroka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom se je sodišče prve stopnje izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v tej zadevi. Tako je sklenilo kljub oceni, da bi sicer bilo pristojno po prebivališču nasprotnega udeleženca, a je menilo, da ni, in sicer zaradi posebnih okoliščin tega primera, tj. dejstva, da je Okrožno sodišče na Ptuju že prej začelo postopek in začasno odločilo o stikih, postavilo je tudi že izvedenca, s primerom pa je že seznanjen tamkajšnji CSD, zato naj bi bila pristojnost tamkajšnjega sodišča otroku v korist. 2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica in višjemu sodišču predlaga, da ga razveljavi, zadevo pa vrne v nadaljnje odločanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Priglaša pritožbene stroške. Opozarja na določbo 22. čl. ZPP in navaja, da ugovor nasprotne stranke glede krajevne pristojnosti ni bil podan, ne gre pa za izključno pristojnost drugega sodišča, da bi se sodišče smelo izreči za nepristojno po uradni dolžnosti, in še to le ob predhodnem preizkusu predloga, tako pa je že razpisalo narok in celo odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe. Sodišču očita nasprotujoče si razloge, češ da najprej pravi, da je pristojno, nato pa, da ni. Navaja, da Okrožno sodišče na Ptuju v nepravdnem postopku, ki je v teku, ne odloča o ureditvi stikov, pač pa odloča o predlogu za prepoved približevanja po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND).

3. Nasprotni udeleženec odgovora na pritožbo ni podal. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče se napačno sklicuje na določbo 15. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ki določa, da je v primeru, če je bil predlog vložen pred več krajevno pristojnimi sodišči, pristojno tisto sodišče, pred katerim je bil predlog najprej vložen; če se je postopek začel po uradni dolžnosti, pa je pristojno tisto sodišče, ki je prvo začelo postopek. Ne gre namreč za isti nepravdni postopek, ki bi se začel po uradni dolžnosti, niti ni bil isti predlog vložen pred več krajevno pristojnimi sodišči. Pritožba ima prav, ko navaja, da pred Okrožnim sodiščem na Ptuju teče pod N 48/2017 postopek zaradi prepovedi približevanja po ZPND, kot je razvidno iz sklepa tega sodišča z dne 5. september 2017, in sicer na predlog mladoletnega A. A. proti njegovemu očetu B. B. (tu nasprotnem udeležencu). Namen tega ZPND je čisto drug kot, pa je namen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki med drugim trajno ureja odnose med starši in otroki in po katerem se ob določenih pogojih lahko spremeni odločba sodišča o stikih med otrokom in staršem, za kar gre v današnjem primeru (106. čl. ZZZDR, ki ga kot podlago za odločanje v tem postopku pravilno navaja tudi prvostopenjsko sodišče). Po ZPND gre za začasne ukrepe1, ki seveda tudi lahko vplivajo oz. posežejo v sicer določene stike, ne pa za to, da se trajno in dokončno uredi nov oz. drugačen režim stikov od obstoječega.2

6. Kot je že prvostopenjsko sodišče sâmo navedlo, je krajevna pristojnost ljubljanskega sodišča podana po 12. čl. ZNP, ker je to sodišče, na katerega območju ima oseba, proti kateri je vložen predlog, stalno prebivališče oziroma sedež. Tu sicer sodišče ne zagreši očitanega nasprotja, saj navede, da bi bilo pristojno po splošnem pravilu, pa meni, da zaradi posebnih okoliščin ni.

7. Ne drži, da posebne okoliščine primera - že pridobljeno mnenje izvedenca in seznanjenost lokalnega CSD z družinsko problematiko, ki jih navaja sodišče, narekujejo pristojnost ptujskega sodišča, saj naša ureditev ne pozna pristojnosti po načelu ekonomičnosti oz. pa načelu koristi otroka. Pritožnica ima prav tudi glede tega, da bi se Okrožno sodišče v Ljubljani lahko izreko za krajevno nepristojno le na ugovor nasprotnega udeleženca, ki pa ga ta ni podal, in sicer le do razpisa glavne obravnave, po uradni dolžnosti pa le, če bi bilo ptujsko sodišče izključno pristojno, za kar pa tudi ne gre (1. in 2. odst. 22. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki se v nepravdnem uporablja smiselno; 37. čl. ZNP).

8. Glede na navedeno je bilo treba izpodbijani sklep v skladu s 3. tč. 1. odst. 365. čl. ZPP razveljaviti, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Na podlagi 366.a čl. ZPP sem o tem odločila kot sodnica posameznica.

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odst. 165. čl. ZPP.

1 Ukrepi se lahko izrekajo za 12 mesecev, glej 3. odst. 19. čl. ZPND. 2 Kako dejansko Okrožno sodišče na Ptuju vodi postopek in odloča, na navedeno ne more vplivati.