Jedro

Pri odločanju o zahtevku za znižanje preživnine je treba primerjati sedanje razmere strank z razmerami, kakršne so bile ob prejšnjem odločanju o preživnini.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na znižanje preživnine, ki jo mora plačevati tožnik za ml. toženca, na 2.000,00 SIT mesečno. Ugotovilo je, da se pri tožniku razmere niso spremenile na slabše. Prejema pokojnino z dodatkom za pomoč in invalidnino, kar mu zadostuje za plačevanje preživnine in lastno preživljanje. Tožnik je bil invaliden zaradi slepote in bolan že leta 1991, ko je bila določena preživnina, ki je bila nato valorizirana. Pač pa so se spremenile razmere pri tožencu, ki je bil ob določitvi preživnine na začetku šolanja, zdaj pa je odraščujoč fant. Njegove preživninske potrebe so velike, zaslužek njegove matere pa je zelo skromen. Zato ni razlogov za znižanje preživnine.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje. Potrdilo je prvostopne dejanske ugotovitve in tudi samo sprejelo stališče, da ni utemeljenih razlogov za znižanje preživnine.

Proti tej sodbi vlaga tožnik revizijo. Navaja, da je sodišče prve stopnje odločalo brez njegove prisotnosti. Toženčeva mati se ukvarja s šiviljstvom in veliko zasluži. Napačna je ugotovitev, da prejema 113.000,00 SIT pokojnine, ker dejansko prejema le 76.176,45 SIT.

Vztraja pri ponovni razpravi. Smiselno predlaga razveljavitev sodbe.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3.odst.390.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izvedlo dokazni postopek na glavni obravnavi dne 3.2.1997. Tedaj je obravnavo končalo in še istega dne razsodilo. Na tej glavni obravnavi je bil tožnik navzoč in je aktivno sodeloval. Bil je tudi zaslišan kot stranka. Zato ni točna njegova revizijska navedba, da na glavno obravnavo ni bil povabljen in da je bila opravljena v njegovi odsotnosti.

Sodišče je tožnikove pokojninske prejemke ugotovilo na podlagi obvestila ZPIZ-a in je v skladu s podatki, na katere se je skliceval tožnik sam, ločeno ugotovilo pokojnino ter invalidnino in dodatek za pomoč in postrežbo. Te podatke je upoštevalo, ko je ugotavljalo, ali tožnikovi prejemki zadostujejo za njegovo preživljanje in za preživnino za ml. toženca in ko je tožnikove razmere primerjalo s tistimi, na podlagi katerih je bila leta 1991 prvič določena preživnina. Vse te ugotovitve so potrebne za pravilno odločanje o zahtevi za spremembo že prej določene preživnine (5. odst. 132. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih -ZZZDR). Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je ugotavljajo sedanje razmere pravdnih strank in jih primerjalo z razmerami, kakršne so bile ugotovljene ob prvem sojenju o preživnini. Ker je sodišče ugotovilo, da se tožnikove razmere niso poslabšale, da pa so se po drugi strani povečale preživninske potrebe mladoletnega toženca, je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek na znižanje preživnine.

Revizijsko sodišče ne preizkuša, ali so bile dejanske okoliščine ugotovljene pravilno in popolno, ker mu to prepoveduje določba 3. odst. 385.čl. ZPP. Revizijsko sodišče preizkusi pravno pravilnost izpodbijane odločitve na podlagi dejstev, ki so bila ugotovljena v postopku na prvi in drugi stopnji. V obravnavanem primeru so ugotovljena dejstva taka, da ne dajejo podlage za znižanje preživnine.

Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je revizijsko sodišče zavrnilo tožnikovo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).