Jedro

Dolžnik je sicer izkazal, da je v davčnem postopku očitno prišlo do napačne odmere davka od prisilne prodaje nekaterih nepremičnin, vendar pa kljub temu ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da dolžnik dejstva o napačni odmeri davka za te nepremičnine brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku na prvi stopnji in pravočasno izpodbijati priglašeno terjatev Republike Slovenije iz tega naslova.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nadaljnji izvršilni stroški vodilne upnice V. K., odmerijo na 785,45 EUR (I. točka izreka), da se izvršba v zadevah opr. št. I 118/2016,1 119/2016 in I 310/2016 nadaljuje z upnico: N.M. d.d. (II. točka izreka), da se kupnina, pridobljena s prodajo dolžnikovih nepremičnin ID znak: parcele X-1216/13 ter X-1216/7, v znesku 260.000,00 EUR, razdeli tako, da se iz kupnine poplačajo: 1. izvršilni stroški vodilne upnice V. K., v znesku 2.435,16 EUR, 2. davek na promet z nepremičninami v znesku 5.098,64 EUR, 3. prednostna terjatev Republike Slovenije v znesku 98,63 EUR, 4. delno terjatev upnice N.M. d.d. v znesku 252.367,57 EUR (III. točka izreka), da se kupnina, pridobljena s prodajo dolžnikovih nepremičnin ID znak: parcele X-1216/12, X-1216/6 ter X-1216/5, v znesku 225.000,00 EUR, razdeli tako, da se iz kupnine poplačajo: 5. izvršilni stroški vodilne upnice V. K., v znesku 2.087,28 EUR, 6. davek na promet z nepremičninami v znesku 4.411,46 EUR, 7. prednostna terjatev Republike Slovenije v znesku 98,63 EUR, 8. delno terjatev upnice N.M. . d.d. v znesku 218.402,63 EUR (IV. točka izreka), da se kupnina, pridobljena s prodajo dolžnikove nepremičnine ID znak: parcela Y-4027, v znesku 46.000,00 EUR, razdeli tako, da se iz kupnine poplačajo: 9. izvršilni stroški vodilne upnice V. K., v znesku 447,27 EUR, 10. davek na promet z nepremičninami v znesku 901,66 EUR, 11. delno terjatev upnice N. d.d. v znesku 44.651,07 EUR (V. točka izreka), da se bo po pravnomočnosti tega sklepa na fiduciarni račun pooblaščenca upnice V. K., številka 000 odprt pri N d.d., izplačal znesek 4.969.71 EUR; na račun upnice N.M. d.d., ki ga mora upnica v roku 8 dni sporočiti sodišču, izplačal znesek 470.770.20 EUR; na račun upnice N d.d., št. 000, sklic 05, izplačal znesek 44.651.07 EUR, na prehodni davčni podračun številka SI 000, sklic na št. 19, izplačal znesek 10.411.76 EUR; na prehodni podračun upnika RS, MF FURS, številka 000, sklic 001, izplačal znesek 197.26 EUR (VI. točka izreka), da se izvršba na nepremičnine v zadevah opr. št. VL 65805/2016, VL 101826/2016, I 118/2016, I 119/2016, I 579/2016, I 14/2016, VL 22321/2015, VL 76229/2015, I 392/2016, ustavi (VII. točka izreka), in da ločitvene pravice na nepremičninah ID znak X-1216/10, X-1216/14 in X-1216/15 ostanejo v veljavi (VII. točka izreka).

2. Zoper odločitev o poplačilu iz pridobljene kupnine (III. in IV. točka izreka) se pritožuje dolžnik V. d.o.o.. - v stečaju iz razloga napačno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter ga vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje pri razdelitvi kupnine v zvezi s prodajo nepremičnin dolžnika ID znak X-1216/13, X-1216/7, X-126/6, X-1216/5, in X-1216/12 napačno upoštevalo, da se od prodaje teh nepremičnin plača davek na promet nepremičnin (DPN), saj bi bilo potrebno od prodaje obračunati davek na dodano vrednost (DDV) v višini 22%. Gre namreč za nepremičnine, ki se smatrajo kot novogradnja, ker nikoli niso bile vseljene, o čemer je bil dolžnik obveščen s strani Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) šele dne 11. 1. 2018, zato pred tem tega dejstva brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v predmetnem postopku. V dokaz temu k pritožbi prilaga e-poštno sporočilo FURS z dne 11. 1. 2018. Sodišče davčnega organa ni obvestilo o dejstvu, da gre v konkretnem primeru za še ne vseljene nepremičnine, na podlagi česar bi bil davek pravilno odmerjen, posledično pa je bil obračunan napačen davek. Ker davek iz naslova prodaje v izvršilnem postopku obremenjuje kupnino in ne stečajne mase, ima dolžnik pravni interes za vložitev predmetne pritožbe, saj bo v primeru razdelitve kupnine DDV po dodatni, pravilni odmeri bremenil stečajno maso.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril, nasprotoval navedbam dolžnika, izpostavil, da bi napačno odmero davka dolžnik lahko izpodbijal že v davčnem postopku in predlagal, da višje sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 196. in 197. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) se iz kupnine, pridobljene s prisilno prodajo nepremičnin, kot upniki poplačajo tudi država in samoupravne lokalne skupnost za davščine. DDV oziroma DPN se poplača kot prednostna terjatev, takoj za stroški izvršilnega postopka, in sicer ne glede na to, če je ta terjatev do razdelitvenega naroka priglašena ali ne (2. odst. 197. člena ZIZ). Glede na to je izvršilno sodišče dolžno pri prisilni prodaji nepremičnine od davčnega organa pridobiti podatke o tem, kateri davek in po kateri stopnji je potrebno poplačati iz pridobljene kupnine.

6. Kot izhaja iz podatkov spisa je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje od FURS pridobilo odločbo, s katero je bil dolžniku za prisilno prodajo nepremičnin ID znak X-1216/13, X-1216/7, X-126/6, X-1216/5, X-1216/12 in Y-4027/00 odmerjen DPN po stopnji 2% v znesku 10.411,76 EUR (Odločba št. DT 4236-6744/2017-2 z dne 3. 3. 2017; list. št. 602-603 spisa). Republika Slovenija je navedeni znesek davka v izvršilnem postopku prijavila kot prednostno terjatev z vlogo z dne 20. 10. 2017 (list. št. 730 spisa). Sodišče je dne 27. 10. 2017 opravilo razdelitveni narok, na katerem je povzelo vrstni red prijavljenih terjatev, le-te pa na naroku s strani strank in drugih upravičencev v postopku niso bile izpodbijane (zapisnik o razdelitvenem naroku, list. št. 756-757 spisa). Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju na podlagi 208. člena ZIZ izdalo izpodbijani sklep o poplačilu, v katerem je pri razdelitvi kupnine od prodanih nepremičnin (III. in IV. točka izreka) upoštevalo odmerjeni DPN po predhodno pridobljeni odločbi FURS z dne 3. 3. 2017. 7. Na podlagi 3. odstavka 207. člena ZIZ imajo stranke in drugi, ki imajo pravico do poplačila iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnin, samo še na razdelitvenem naroku možnost izpodbijati obstoj, višino in vrstni red drugih terjatev, med njimi tudi prijavljene terjatve Republike Slovenije iz naslova odmerjenega davka od prodaje nepremičnin. Dolžnik terjatve Republike Slovenije iz naslova DPN v postopku do razdelitvenega naroka ni izpodbijal in jo izpodbija šele v pritožbi, z obrazložitvijo, da se je šele kasneje seznanil z napačno odmero davka, česar pa po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče upoštevati kot dovoljeno pritožbeno novoto (1. odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Dolžnik je sicer izkazal, da je v davčnem postopku očitno prišlo do napačne odmere davka od prisilne prodaje nekaterih nepremičnin, kar potrjuje tudi dopis FURS, ki ga je sodišče prve stopnje prejelo dne 18. 1. 2018 (list. št. 802-803 spisa), iz katerega je razvidno, da bi bilo pri prodaji nepremičnin ID znak X-1216/6 in X-1216/5 in 1216/12 od osnove 225.000,00 EUR potrebno odmeriti DDV po stopnji 9,5%, kar znaša 19.520,55 EUR1, vendar pa kljub temu ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da dolžnik dejstva o napačni odmeri davka za te nepremičnine brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku na prvi stopnji in pravočasno izpodbijati priglašeno terjatev Republike Slovenije iz tega naslova. Dolžnik je bil namreč z odločbo FURS seznanjen že v začetku leta 2017, ko mu je bila odločba kot stranki davčnega postopka tudi neposredno vročena. Glede na dejstvo, da je dolžnik tudi (prejšnji) lastnik nepremičnin, ki so bile v postopku izvršbe prisilno prodane, je vedel, da so nepremičnine novogradnja, saj gre skupno za tri nedokončane stanovanjske hiše, kot izhaja tudi iz cenitvenega poročila sodnega cenilca B. E. (list. št. 172-224 spisa), na katerega se dolžnik v pritožbi tudi sam sklicuje. Upoštevaje navedeno in dejstvo, da dolžnika kot zakoniti zastopnik zastopa stečajni upravitelj, ki je prava vešča oseba in se od nje pričakuje, da pozna pravne predpise o tem, kateri davek je dolžan prijaviti in plačati od prodaje lastnih nepremičnin, tako ni mogoče slediti pritožbeni trditvi, da se je s pravilno višino davka od prodaje seznanil šele v času teka pritožbenega roka, in da pravilne višine davčne obveznosti brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v prvostopenjskem postopku (1. odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik je imel možnost dejstva in ugotovitve v zvezi z odmerno odločbo FURS o davku na promet nepremičnin uveljavljati sprva že v davčnem postopku, kasneje pa v izvršilnem postopku do konca razdelitvenega naroka, pa tega ni storil, zamujenega dejanja pa sedaj s pritožbo ne more sanirati.

9. Ker je pritožba neutemeljena, in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

1 Dolžnik je s tem zgolj delno izkazal svoje trditve, saj se drugačna odmera davka nanaša le na nepremičnine iz IV. točke izreka izpodbijanega sklepa, ne pa tudi na nepremičnine iz III. točke izreka izpodbijanega sklepa.