Jedro

Z očitki, ki se nanašajo na odločanje v konkretni zadevi, stranka ne more vzbuditi dvoma v nepristranskost sodišča kot celote, s tem pa tudi ne prenosa pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je pri Okrožnem sodišču v Kranju 24. 8. 2010 vložila tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe za dodelitev otroka v vzgojo in varstvo, za ureditev stikov in za določitev preživnine. Po pridobitvi mnenja Centra za socialno delo Radovljica je sodišče dne 30. 8. 2010 izdalo začasno odredbo, s katero je odločilo, (1) da se otrok pravdnih strank do pravnomočne odločitve v sporu dodeli v varstvo in vzgojo tožnici, (2) da otrok začne v šolskem letu 2010/11 obiskovati ... Osnovno šolo ..., (3) določilo stike s tožencem, (4) za primer kršitve začasne odredbe glede izvrševanja stikov in obiskovanja osnovne šole določilo denarno kazen, (5) tožencu naložilo plačilo mesečne preživnine.

2. Toženec je hkrati z ugovorom zoper sklep o izdaji začasne odredbe vložil predlog za določitev drugega krajevno pristojnega sodišča. Navedel je, da je o zadevah, ki so predmet tožbenega zahtevka, že tekla pravda, v kateri je bil tožbeni zahtevek iz razloga napačne aktivne legitimacije v pritožbenem postopku zavrnjen. Tožničin pooblaščenec je že istega dne, kot je sodišče prve stopnje prejelo sodbo pritožbenega sodišča, napisal novo tožbo s predlogom za izdajo začasne odredbe. Ker gredo vse odločbe, ki jih okrožno sodišče prejme od višjega sodišča, najprej k predsedniku, ta pa jih potem vrne na pristojni oddelek in sodniku, ki je zadevo vodil, ni verjetno, da bi bil ta postopek izveden v enem dnevu, nemogoče pa je, da bi bila sodba istega dne regularno vročena tožničinemu pooblaščencu. Ker je očitno, da se v postopku dogajajo nepravilnosti, toženec ni obravnavan enako kot nasprotna stranka. Dodatno izpostavlja, da toženčev pooblaščenec sodbe pritožbenega sodišča še vedno ni prejel. Trditev o neenakem obravnavanju strank v postopku utemeljuje tudi dejstvo, da sodišče kljub temu, da tožničin predlog za izdajo začasne odredbe ne vsebuje izvršilnega sredstva, tega ni poslalo v popravo, ampak je samo določilo denarno kazen za primer kršitve, in dejstvo, da je sodišče izdalo začasno odredbo, ne da bi predhodno vzpostavilo kontradiktornost. Če je lahko zaprosilo za mnenje centra za socialno delo, bi lahko predlog za izdajo začasne odredbe vročilo tudi tožencu. Začasna odredba nima obrazložitve in gre zato dejansko za zlorabo instituta. Poleg tega ni naključje, da je zadevo ponovno dobila v obravnavo ista sodnica, ki je kljub pomanjkanju procesne legitimacije vodila prejšnji postopek in ga zaključila z zavrnitvijo toženčevega predloga za dopolnitev izvedenskega mnenja, to odločitev pa je utemeljila z razlogom, da izvedenka zaradi bolezni še vsaj šest mesecev ne bo sposobna dopolniti mnenja in priti na obravnavo.

3. Tožnica je v odgovoru na toženčev predlog navedla, da je odločba pritožbenega sodišča prispela na sodišče prve stopnje tik pred pričetkom šolskega leta, v katerem je otrok pričel obiskovati prvi razred, in je sama vsak dan pri sodišču preverjala, ali je sodba, s katero je bil otrok dodeljen v varstvo in vzgojo njej, pravnomočna. Sodbo je prejela po izdaji odredbe o njeni vročitvi, dejstvo, da je bila izdana istega dne, kot je prispela na sodišče prve stopnje, pa kvečjemu kaže na ažurno delo tega sodišča, ki je v vsakem primeru v korist otroka. Tudi izdaja začasne odredbe 30. 8. 2010 in po pridobitvi mnenja centra za socialno delo kot strokovnega organa s področja vzgoje in varstva otrok kaže na dobro in ažurno delo sodišča. Opozarja na pristojnost sodišč za izdajo začasne odredbe po uradni dolžnosti.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

6. Po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča se razlogi za delegacijo lahko nanašajo le na sodišče kot celoto in ne na posameznega sodnika. Drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP je lahko zagotavljanje objektivne nepristranskosti sodišča kot celote, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Delegacija pa ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nevestno delo. Temu so namenjeni drugi instituti.(1)

7. Okoliščin, zaradi katerih bi se drugje laže izvedel postopek, toženec ni navedel, zatrjevane sporne okoliščine v zvezi z vodenjem postopka, ki jih je navedel toženec, pa tudi niso take, da bi utemeljevale dvom v nepristranskost sodišča. Upoštevaje naravo obravnavane zadeve, ki zaradi koristi otroka narekuje še posebej hiter postopek in daje sodišču pristojnosti za ukrepanje po uradni dolžnosti, nobena od okoliščin, ki jih izpostavlja toženec, ne kaže na neenakopravno obravnavanje strank v postopku in ne vzbuja dvoma v nepristranskost sodišča. Poleg tega je tožnica ponudila sprejemljivo – in po presoji Vrhovnega sodišča zelo verjetno – razlago tako za hitro vročitev drugostopenjske sodbe kot za potrebo po začasni ureditvi razmerja pred pričetkom šolskega leta.

8. Po navedenem je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.

Op. št. (1): Tako npr. sklepi I R 136/2005 z dne 22. 12. 2005, I R 28/2006 z dne 23. 3. 2006, I R 22/2007 z dne 1. 3. 2007, I R 48/2008 z dne 17. 4. 2008, I R 74/2009 z dne 24. 6. 2009 in I R 152/2009 z dne 26. 11. 2009.