Jedro

Spor o deležih delavcev na premoženju podjetja zaradi vlaganja dela osebnih dohodkov je spor o družbenoekonomskih razmerjih, za katerega je pristojno sodišče združenega dela.

Izrek

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno sodišče združenega dela.

Obrazložitev

NN in 307 delavcev so kot predlagatelji pri sodišču združenega dela v Celju v zvezi s stečajem svojega podjetja postavili zahtevek, da so vsi biši delavci solastniki premoženja podjetja. Uveljavljajo, da se ugotovi in izplača vrednost njihovih solastninskih deležev.

Sodišče združenega dela v Celju se je s sklepom z dne 20.11.1990 izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo zadevo v reševanje Temeljnemu sodišču v Celju, enoti v Velenju. Zavzelo je stališče, da gre za premoženjske terjatve, o katerih razsojajo redna sodišča. Temeljno sodišče v Celju, enota v Velenju, pristojnosti ni sprejelo. Štelo je, da gre za zahtevke iz delovnega razmerja. Zato je glede na načelno mnenje, sprejeto na skupni seji Vrhovnega sodišča SRS in Sodišča združenega dela SRS ugotovilo, da gre za spor, o katerem je pristojno za odločanje sodišče združenega dela. Vrhovnemu sodišču RS predlaga, da na podlagi 22. in 23. čl. ZPP odloči v sporu o pristojnosti.

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno sodišče združenega dela.

Predlagatelji opirajo svoj zahtevek na trditve, da so se kot delavci pri udeleženki odrekali delu osebnega dohodka in so ta sredstva na podlagi sklepov samoupravnih organov vlagali v premoženje podjetja. Na ta način so vrednostno in količinsko povečali sredstva podjetja. Podjetje je prišlo v stečaj zaradi slabega vodenja in neustreznih poslovnih odločitev. Zdaj kot upniki v stečaju zahtevajo deleže na premoženju podjetja. Zato predlagajo, da se ugotovi obseg in vrednost njihovih deležev na premoženju podjetja in da se jim vrednost deležev izplača. Tako opisana dejanska podlaga kaže, da gre za spor o pravicah delavcev iz delovnega razmerja in za spor iz družbenoekonomsih in drugih samoupravnih razmerij. Za odločanje v takih sporih pa določa 2. odst. 16. čl. zakona o sodiščih združenega dela (Ur. l. SFRJ št. 38/84) pristojnost sodišč združenega dela. Okoliščina, da v tem sporu prevladuje premoženjskopravna komponenta, za odklonitev stvarne pristojnosti sodišč združenega dela ni odločilna, kajti spori o družbenoekonomskih razmerjih, o katerih govori 2. odst. 16. čl. zakona o sodiščih združenega dela, vsekakor obsegajo tudi premoženjskopravna vprašanja. Tudi stečaj nad udeleženko ni razlog za stvarno nepristojnost sodišč združenega dela, saj načelno mnenje skupne seje Vrhovnega sodišča SR Slovenije in Sodišča združenega dela SR Slovenije z dne 29.6.1978 določa, da so za spore o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja v organizaciji združenega dela, ki je v stečajnem postopku, pristojna sodišča združenega dela. To načelno pravno mnenje in določba 2. odst. 16. čl. zakona o sodiščih združenega dela sta podlaga za določitev stvarne pristojnosti sodišča združenega dela za odločanje o obravnavanem spornem razmerju.

Odločitev o sporu o pristojnosti v tej zadevi temelji na 3. odst. 23. čl. ZPP.

Določila zakona o pravdnem postopku in zakona o združenem delu so bila uporabljena na podlagi 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I).