Jedro

Ni relevantno, ali je tožnik spremembo periodičnega dohodka sporočil pravočasno, temveč je edino bistveno, kdaj je do spremembe prišlo. Upravičenec mora torej CSD podatek, da je prišlo do spremembe pri periodičnem dohodku zaradi začetka prejemanja pokojnine sporočiti v osmih dneh od dneva, ko je sprememba nastala ali je zanjo izvedel. Tudi če je ne sporoči pravočasno, se o pravici po uradni dolžnosti na novo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba toženke št. ... z dne 11. 3. 2024 in odločba CSD A. št. ... z dne 2. 2. 2024, ter da je toženka dolžna tožniku plačati vse kar mu pripada po odločbi CSD z dne 10. 1. 2024. Odločilo je, da stroški zastopanja tožnika bremenijo proračun.

2.Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je 3. 12. 2023 podal vlogo za denarno socialno pomoč in za priznanje drugih pravic iz javnih sredstev. Na CSD so mu predlagali, da preveri možnost upokojitve, zato je podal vlogo za upokojitev. V vlogi za denarno socialno pomoč je predložil vse resnične podatke in toženka ni zahtevala nobenega vračila, kar bi morala, če bi ugotovila, da je podal neresnične podatke. Rok za sporočitev podatkov ni nikjer predviden. Pokojnino je prejel 31. 1. 2024, medtem ko je CSD odločal že 2. 2. 2024, zato ni imel časa, da bi poslal obvestilo, da je prejel akontacijo pokojnine. Navedbe toženke, da tožnik ni sporočil podatkov, ki bi bili pomembni za ugotavljanje upravičenosti do javnih sredstev so neutemeljene. Določba 42. člena ZUPJS določa, da mora prejemnik javnih sredstev spremembo sporočiti v 8 dneh, ko je nastala ali je zanjo izvedel, kar bi bilo šele 9. 2. 2024. Tožniku se sporočanje ni zdelo potrebno, ker je toženka že 2. 2. 2024 izdala novo odločbo. Netočna je navedba sodišča, da je vložil tožbo, ker odločba z dne 10. 1. 2024 ni bila pravnomočna. Tožnik je vložil tožbo, ker ta odločba ni bila dokončna in je po določilih ZUP organ prve stopnje ne bi smel razveljaviti in bi moral počakati na odločitev organa druge stopnje. V ZUPJS ni izrecno določeno, da sme toženka razveljaviti nedokončne odločbe. Gre za kršitev določil postopka. V 42.b členu ZUPJS je določeno, da lahko CSD odloči o pravici upravičenca šele z naslednjim mesecem. Če je CSD izdal odločbo 2. 2. 2024 je o spremembi statusa izvedel šele 1. 2. 2024 in bi o pravicah tožnika moral odločati šele s 1. 3. 2024. S tem je toženka presegla v določbo 42.b člena ZUPJS. Sodišče je v obrazložitvi sodbe navedlo, da je toženka na novo odločala o upravičenosti tožnika do pravice do denarne socialne pomoči in ostalih pravic iz javnih sredstev, kar ne drži. V odločbi z dne 2. 2. 2024 je odločeno tudi o varstvenem dodatku, ki ga je tožniku dodelila samo za obdobje od 1. 3. 2024 do 31. 3. 2024 in ne tudi za mesec februar. S tem je bilo tožniku onemogočeno, da je pravočasno podal vlogo za varstveni dodatek od 1. 4. 2024 do 30. 4. 2024. Vlogo je tožnik vložil v mesecu aprilu in mu je bilo ugodeno šele od 1. 5. 2024 do 31. 5. 2024. Prikrajšan je za dva meseca varstvenega dodatka (april in februar). Sodišče bi moralo ugotoviti, da je toženka tožniku povzročila škodo v višini dveh mesečnih varstvenih dodatkov. Z odpravo odločbe z dne 2. 2. 2024 bi sodišče saniralo čezmerno prikrajšanje tožnika. Tožnik za nazaj tega ne more zahtevati, razen v posebni tožbi zoper državo in pooblaščene uradne osebe za zastopanje, ki bi morali vedeti, da je tožnik upravičen do varstvenega dodatka glede na višino prejete pokojnine in s tem tudi ne bi negiralo načela socialne države. Sodišče ni upoštevalo 42.c člena ZSVarPre, ki izrecno določa, da lahko organ prve stopnje razveljavi odločbo šele po njeni dokončnosti. Edini prihodek tožnika je bila pokojnina, s katero je moral preživljati še svojo ženo. Ob ponovnem odločanju se ni upoštevala upravičenost do varstvenega dodatka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške in sodno takso za pritožbo.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

5.Predmet presoje je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke z dne 11. 3. 2024 v zvezi z odločbo Centra za socialno delo (CSD) z dne 2. 2. 2024, s katero je CSD razveljavil odločbo CSD z dne 10. 1. 2024 z dnem 1. 2. 2024 in odločil, da je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči v znesku 13,28 EUR mesečno od 1. 2. 2024 do 31. 3. 2024, do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, če ga nima urejenega iz drugega naslova in do pravice do plačila obveznega zdravstvenega prispevka, če ta ni v celoti krit iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Odločil je tudi, da do teh pravic tožnikova žena ni upravičena.

6.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožniku z odločbo CSD z dne 10. 1. 2024 priznana pravica do denarne socialna pomoči in ostalih pravic iz javnih sredstev od 1. 1. 2024 do 31. 3. 2024. CSD je po uradni dolžnosti ugotovil, da se je tožnik 1. 1. 2024 upokojil in v mesecu januarju 2024 prejel pokojnino.

7.Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) določa, da morajo biti pogoji za pridobitev pravic po tem zakonu izpolnjeni ves čas prejemanja pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 42. člena ZUPJS). Po drugem odstavku 42. člena ZUPJS mora upravičenec do denarne socialne pomoči, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, centru za socialno delo sporočiti spremembe, ki lahko vplivajo na upravičenost, višino ali obdobje prejemanja, med drugim tudi spremembo vrste periodičnega dohodka, v osmih dneh od dneva, ko je sprememba nastala ali je zanjo izvedel.

8.O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe, in za katere je CSD izvedel po uradni dolžnosti ali v roku iz drugega odstavka 42. člena ZUPJS, se na novo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe (prvi odstavek 42.b člena ZUPJS). Za pravilno razsojo ni relevantno, ali je tožnik spremembo periodičnega dohodka sporočil pravočasno, temveč je edino bistveno, kdaj je do spremembe prišlo. Upravičenec mora torej CSD podatek, da je prišlo do spremembe pri periodičnem dohodku zaradi začetka prejemanja pokojnine sporočiti v osmih dneh od dneva, ko je sprememba nastala ali je zanjo izvedel. Tudi če je ne sporoči pravočasno, se o pravici po uradni dolžnosti na novo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. Tožnik se je s 1. 1. 2024 upokojil in 31. 1. 2024 prejel prvo nakazilo pokojnine. Toženka je zato z izpodbijano odločbo pravilno razveljavila odločbo z dne 10. 1. 2024 z dnem 1. 2. 2024, torej s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe (ki je nastala v januarju 2024) in tožniku od takrat dalje na novo odmerila denarno socialno pomoč.

9.Zmoten je pritožbeni očitek, da toženka odločbe CSD z dne 10. 1. 2024 ne bi smela razveljaviti, ker ni postala dokončna. Na podlagi 42.a člena ZUPJS mora CSD ves čas trajanja pravice iz javnih sredstev po uradni dolžnosti spremljati, ali so nastopile spremembe, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici, ker upravičenec do pravice iz javnih sredstev ni več upravičen ali je upravičen v nižjem znesku ali za krajše obdobje, in začeti postopek po uradni dolžnosti. ZUPJS ne določa, da je poseg v odločbo omejen le na dokončne odločbe, niti takšne določbe ni v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) oziroma v katerem drugem zakonu relevantnem za presojo. Določba 42.c člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) katero navaja tožnik, ki naj bi izrecno določala, da lahko organ prve stopnje razveljavi odločbo po njeni dokončnosti, pa niti ne obstaja.

10.Neutemeljeno je pritožbeno zatrjevanje, da je v odločbi z dne 2. 2. 2024 odločeno tudi o varstvenem dodatku in o upravičenosti do varstvenega dodatka. Skladno s prvim odstavkom 32. člena ZUPJS denarni prejemki iz 5. člena tega zakona, med katere sodi tudi varstveni dodatek, pripadajo upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Ker tožnik 3. 12. 2023 ni podal vloge za varstveni dodatek in ta ni bil predmet postopka v odločbi z dne 10. 1. 2024 in posledično tudi ne v izpodbijanih odločbah, s katerima je toženka po uradni dolžnosti posegla v odločbo z dne 10. 1. 2024, do njega na podlagi izpodbijanih odločb ne more biti upravičen. Tožnik s tem tudi ni prikrajšan za izplačilo varstvenega dodatka, kot to zmotno trdi v pritožbi.

11.Kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, je tožnik 31. 1. 2024 prejel izplačilo prve pokojnine in je prišlo do spremembe pri njegovem dohodku, zato je toženka pravilno po uradni dolžnosti izdala izpodbijani odločbi in tožniku na novo odmerila denarno socialno pomoč.

12.Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Sodne takse se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva ne plačujejo (71. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1).

Zveza: