Jedro

Prenehanje pravne osebe z izbrisom iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe, da zahteva plačilo obveznosti od osebno odgovornih ali drugih družbenikov, na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti oziroma uveljavlja odgovornost aktivnih družbenikov.

Poziv pravnim naslednikom pravne osebe, naj prevzamejo pravdo na podlagi 1. odstavka 208. člena ZPP, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je pravdni postopek zaradi prenehanja obstoja tožene stranke od dne 21. 9. 2011 prekinjen (1. točka izreka), in pravnega naslednika tožene stranke G. d.d. pozvalo, da v tej zadevi prevzame postopek na strani tožene stranke (2. točka izreka).

2. Zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP vložil pritožbo pravni naslednik tožene stranke in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Toženka je bila na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Murski Soboti Srg 2011/31261 z dne 25. 8. 2011 dne 21. 9. 2011 izbrisana iz sodnega registra (podatki AJPES).

6. Pravne posledice izbrisa so urejene v oddelku 7.4 Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/2007 s spremembami, v nadaljevanju ZFPPIPP). Izbris iz sodnega registra po 440. členu ZFPPIPP ima za posledico, da pravna oseba preneha (441. člen ZFPPIPP). Po 3. točki 1. odstavka 205. člena ZPP se postopek po samem zakonu prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati, in se nadaljuje na predlog stranke takoj, ko preneha razlog za prekinitev (3. odstavek 208. člena ZPP).

7. Ker je bil pravdni postopek zaradi prenehanja obstoja toženke že po samem zakonu prekinjen, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je postopek prekinjen, kot tudi je v skladu z 208. členom ZPP in 81. členom ZPP nekdanjega družbenika toženke G. d.d., pravilno pozvalo, da prevzame pravdo. Prenehanje pravne osebe z izbrisom iz sodnega registra namreč ne vpliva na pravico upnika (v konkretnem primeru tožnice) izbrisane pravne osebe, da zahteva plačilo obveznosti od osebno odgovornih ali drugih družbenikov, na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti (1. točka 1. odstavka 442. člena ZFPPIPP) oziroma uveljavlja odgovornost aktivnih družbenikov po 6. odstavku 442. člena ZFPPIPP. Pri tem pritožbeno sodišče še pripominja, da je bila toženka v konkretnem primeru izbrisana iz sodnega registra pred dnem 17. 11. 2011, zato tudi uveljavitev ZPUOOD na predmetni postopek nima vpliva in se postopki zoper osebno odgovorne oziroma aktivne družbenike lahko začnejo in nadaljujejo po dosedanjih predpisih (20. točka obrazložitve Ustavne odločbe U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012).

8. Ne glede na to pa je poziv pravnim naslednikom pravne osebe, naj prevzamejo pravdo na podlagi 1. odstavka 208. člena ZPP, sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe (1. in 3. odstavek 270. člena ZPP, enako tudi VSL sklep I Cpg 111/2010 z dne 11. 2. 2010 in VSL sklep I Cpg 579/2010 z dne 31. 5. 2010). Na sklepe procesnega vodstva namreč sodišče ni vezano in jih lahko, če to nalagajo procesni razlogi, kadarkoli spremeni. Navedeni sklep o pozivu pravnemu nasledniku G. d.d., naj prevzame pravdo, lahko torej sodišče prve stopnje vsak čas spremeni, ga popravi ali prekliče, tako po uradni dolžnosti kot na opozorilo (pritožbo, ugovor) stranke (J. Juhart: Civilno procesno pravo, Univerzitetna založba, Ljubljana, 1961, str. 442).

9. Ker je torej pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa nedovoljena, jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 363. člena ZPP).