Jedro

Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče toženčev predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka pustilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru I 2003/04362 z dne 20. 5. 2003 (v nadaljevanju sklep o izvršbi) v delu, s katerim je tožencu naloženo, da v osmih dneh plača 3.760,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v znesku 3.760,00 in stroške izvršilnega postopka v znesku 127,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2015 dalje do plačila. V II. točki izreka je razveljavilo sklep o izvršbi v presežku glede zneska 1.721,16 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi; glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 3.760,49 EUR, ki presegajo znesek 3.760,49 EUR, in glede izvršilnih stroškov v znesku 46,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2015 dalje do plačila ter ustavilo postopek glede zneska 434,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 5. 2002 dalje do plačila, ki se vodi pod opr. št. I P 41/2016 in zavrnilo tožbeni zahtevek v preostalem glede zneska 1.286,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 5. 2002 dalje do plačila, glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 3.760,49 EUR nad zneskom 3.760,49 in glede izvršilnih stroškov v znesku 46,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2015 dalje do plačila. V III. točki izreka je odločilo, da je toženec dolžan povrniti tožnici nadaljnje pravdne stroške s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem obsegu v I. točki izreka potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da toženec nosi sam svoje pritožbene stroške.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil toženec. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju: Katera od pravdnih strank nosi dokazno breme predloga sodnega izvedenca grafološke stroke glede dejstva, da je kreditno pogodbo kot kreditojemalec podpisal prav toženec, pri čemer je toženec ugovarjal, da omenjene kreditne pogodbe ni podpisal? Navaja, da je sodna praksa višjih sodišč neenotna, sodne praske Vrhovnega sodišča pa ni. V zvezi s tem se sklicuje na sodbi Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 863/2016 z dne 24. 8. 2016 in I Cp 2801/2012 z dne 9. 10. 2013, ki ju prilaga. Uveljavlja, da je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, s tem ko je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da je breme dokazovanja spornega dejstva, da podpis kreditojemalca na konkretni kreditni pogodbi ni toženčev, na tožencu ter da je s tem, ko je kljub ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so podpisi kreditojemalca na listinah, ki jih je predložila tožnica, že na prvi pogled različni, potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da je na tožencu breme dokazovanja spornega dejstva, da podpis kreditojemalca na konkretni kreditni pogodbi ni njegov. Navaja, da sta nižji sodišči s kršitvijo pravil o dokaznem bremenu zmotno uporabili materialno pravo. Tožnica (takratna Banka, d. d., sedaj Banka A., d. d., v nadaljevanju banka) je zatrjevala, da je tožencu na podlagi kreditne pogodbe znesek kredita nakazala na račun prodajalca F., d. o. o. Ker toženec svojih obveznosti vračila kredita ni izpolnjeval, je odstopila od pogodbe in ga pozvala k plačilu. Toženec je zanikal, da bi pri banki najel kredit ter sklenil kreditno razmerje, in je vztrajal, da podpis na kreditni pogodbi ni njegov. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je breme dokazovanja, da je podpis na kreditni pogodbi toženčev, na tožencu, kljub okoliščini, da so podpisi kreditojemalca na listinah, ki jih je predložila tožnica, že na prvi pogled različni. Tožnica sodnega izvedenca grafološke stroške ni predlagala, zato je sodišče prve stopnje o dejstvu, da je podpis na kreditni pogodbi toženčev, odločilo na podlagi indičnega sklepanja.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanja, izpostavljenega v toženčevem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je zato predlog zavrnilo (367.c člen ZPP). Toženec, ki s predlogom ni uspel, sam krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).