Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik je bil do določenega datuma pokojninsko in invalidsko zavarovan, od takrat dalje pa je pridobil pravico do invalidske pokojnine. Iz poslovnega registra izhaja, da je bil tožnik v spornem obdobju vpisan v register kot družbenik in hkrati poslovodna oseba v družbi. Toženka je po uradni dolžnosti izdala odločbo, s katero je ugotovila lastnost zavarovanca tožnika po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 (po katerem, se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi). Ker je izpodbijana odločba zakonita, tožnikov tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da ni imel lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova družbeništva v zasebni družbi, ni utemeljen.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženke št. ... z dne 4. 2. 2013 in št. ... z dne 11. 12. 2008, da se ugotovi, da tožnik v času od 11. 7. 2012 do 27. 11. 2012 ni imel lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova družbeništva v zasebni družbi A. d.o.o., B. cesta 39, D., v kateri je hkrati poslovodna oseba, po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1. Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da je bila družba A. d.o.o. v času od 11. 7. 2012 do 27. 11. 2012 popolnoma neaktivna, da je bil začet tečajni postopek zoper njo dne 3. 6. 2013, ki je že zaključen in je že izbrisana iz registra. Družba v spornem obdobju od 11. 7. 2012 do 27. 11. 2012 ni bila sposobna plačevati prispevkov, davkov in neto plač, ker ni ustvarjala nobenega prometa in s tem finančnega toka. V primeru tožnika je šlo za očitno napako v postopku spremembe registracije družbeništva. Nadalje pritožba navaja, da tožnik do 11. 7. 2012 v družbi A. d.o.o. ni bil nikoli družbenik in tudi ne poslovodna oseba, saj je že od leta 1995 invalidsko upokojen. Zoper družbo E. d.o.o. je bil 14. 6. 2012 uveden stečajni postopek, družbi A. d.o.o. je bilo odpovedano najemno pogodbeno razmerje, kar je povzročilo njen propad in stečaj tega podjetja. Tožnik nadalje meni, da je tovrstna zakonodaja nedodelana, družba bi morala tožnika sprejeti v delovno razmerje, ne pa da je bilo ugotovljeno, da je tožnik zavarovanec na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1. Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 4. 2. 2014, s katero je ta zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Območne enote F. z dne 11. 12. 2012. S slednjo je bilo odločeno, da ima tožnik lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova družbeništva v zasebni družbi A. d.o.o., B. cesta 39, D., v kateri je hkrati poslovodna oseba, po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 od 11. 7. 2012 do 27. 11. 2012. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje. Tožnik je bil do 10. 3. 1996 pokojninsko in invalidsko zavarovan, od takrat dalje pa je pridobil pravico do invalidske pokojnine. Iz poslovnega registra izhaja, da je bil tožnik vpisan v register kot družbenik in hkrati poslovodna oseba v družbi A. d.o.o., B. cesta 39, D. v času od 11. 7. 2012 do 27. 11. 2012. Toženka je po uradni dolžnosti izdala odločbo dne 11. 12. 2012, s katero je ugotovila lastnost zavarovanca tožnika po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1. Navedeno dejansko stanje je pravno relevantno za odločitev v predmetni zadevi.
Sodišče prve stopnje je uporabilo pravilno pravno podlago za razrešitev sporne zadeve, to je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) in Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ; Ur. l. RS, št. 81/00 s spremembami). V drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 je določeno, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Trajanje obveznega zavarovanja takšnih oseb je določeno v tretji alineji 33. člena ZPIZ-1. Obvezno zavarovanje za družbenike zasebnih družb in zavodov, ki so hkrati poslovodne osebe se začne z dnem vpisa v register kot poslovodna oseba in se zaključi z izbrisom iz takega registra. V skladu s 7. členom ZPIZ-1 zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Če v zakonu ni določeno drugače, traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja - 30. člen ZPIZ-1. Ugotavljanje ter odločanje o lastnostih zavarovanca je urejeno v ZMEPIZ. Glede ugotavljanja lastnosti zavarovanca je v prvi alineji 49. člena ZMEPIZ določeno, da se obstoj zavarovalnega razmerja oziroma lastnost zavarovanca ugotavlja, če ni vložena prijava v zavarovanje, pa je bilo vzpostavljeno pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje. Postopek za ugotavljanje zavarovalnega razmerja se lahko uvede tudi po uradni dolžnosti. Tako je bilo tudi v danem primeru. Toženka je na podlagi podatkov iz poslovnega registra ugotovila, da je tožnik družbenik in sočasno poslovodna oseba v družbi, ni pa obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan ter je po uradni dolžnosti začela postopek ugotavljanja lastnosti zavarovanca tožnika. Navedeno do sedaj je v predmetni zadevi edino relevantno za odločitev.
Poslovni rezultati tako podjetja E. d.o.o. kakor A. d.o.o. niso relevantni za odločitev v predmetni zadevi. Poslovni dogodki, kakor so se odvijali v matičnem podjetju E. d.o.o. oziroma v podjetju A. d.o.o. in ali bi moral biti tožnik v delovnem razmerju v podjetju A. d.o.o. ali v kakšnem drugem razmerju ter da je prišlo do očitne napake v postopku spremembe registracije družbeništva za odločitev v predmetni zadevi ni odločilna. Z izpodbijanima odločbama je bilo le odločeno, da ima tožnik lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 v obdobju od 11. 7. 2012 do 27. 11. 2011, to je za obdobje, ko je bil v zasebni družbi A. d.o.o. družbenik in hkrati poslovodna oseba. V zvezi s tem pritožbeno sodišče poudarja, da presoja pravilnost in zakonitost odločb na dan, ko so bile te odločbe izdane (torej na dan 11. 12. 2012 oziroma 4. 2. 2013).
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja tako z ugotovljenim dejanskim stanjem, kakor pravnim stališčem sodišča prve stopnje, zavzetim v obrazložitvi izpodbijane sodbe in jih ne ponavlja.
Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.