Jedro

V skladu s 309. členom ZDavP-1 in 323. členom ZDavP-2 bi moral dolžnik davčnemu organu za prejeto gotovino predložiti davčno napoved v sedmih dneh po prejemu dohodka. To pomeni, da je opustitev dolžnika, ki je privedla do premalo obračunane dohodnine, ki je bila sanirana šele z novo odmerno odločbo, mogoče locirati le na časovno obdobje neposredno po prejemu gotovinskih zneskov v letih 2006 in 2007. To pa je daleč izven časovnega okvirja, ki ga opredeljuje 2. točka 399 člena ZFPPIPP kot oviro za odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 3. 6. 2014 se ugodi in se navedeni sklep spremeni tako, da se ugovor stečajne upraviteljice z dne 8. 4. 2014 proti odpustu obveznosti za stečajnega dolžnika zavrne.

II. Pritožba zoper sklep z dne 18. 3. 2014 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 18. 3. 2014 (redna št. 61) začelo postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku in določilo preizkusno obdobje petih let od začetka postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 18. 3. 2019. 2. V pritožbenem roku je zoper prvostopenjski sklep vložil pritožbo (red. št. 68) stečajni dolžnik. Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj izpodbijani del prvostopenjskega sklepa spremeni tako, da skrajša preizkusno dobo stečajnemu dolžniku na dve leti in pol. 3. S sklepom z dne 3. junija 2014 (red. št. 79) pa je prvostopenjsko sodišče na ugovor stečajne upraviteljice ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

4. V pritožbenem roku je zoper navedeni sklep z dne 3. 6. 2014 pritožbo (red. št. 80) vložil stečajni dolžnik. Uveljavljal je pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in kršitev materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor stečajne upraviteljice zavrne.

5. Odločanje o pritožbi zoper sklep z dne 3. 6. 2014 je pogojeno z uspehom pritožnika z njegovo pritožbo zoper sklep z dne 18. 3. 2014. V kolikor pritožnik ne bi uspel s pritožbo zoper sklep z dne 18. 3. 2014, bi bil postopek odpusta obveznosti pravnomočno ustavljen, s čimer bi pritožnik izgubil pravni interes za izpodbijanje tistega dela sklepa z dne 18. 2. 2014, s katerim je odločeno o dolžini trajanja preizkusne dobe v postopku odpusta obveznosti. Zaradi medsebojne pogojenosti odločitve pritožbenega sodišča o obeh pritožbah je zato pritožbeno sodišče o obeh pritožbah pritožnika odločilo z enim sklepom tako, da je najprej odločilo o pritožbi zoper sklep z dne 3. 6. 2014, zatem pa tudi o pritožbi zoper sklep z dne 18. 3. 2014. Glede pritožbe zoper sklep z dne 3. 6. 2014 (red. št. 79)

6. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti sledilo navedbam upraviteljice v ugovoru proti odpustu obveznosti (red. št. 66) saj je podana ovira za odpust obveznosti iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP. Ta ovira je podana, če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je na obstoj takšne ovire za odpust obveznosti sklepalo iz ugotovitve, da je bil v letih 2011 in 2012 izveden davčni inšpekcijski postopek zoper stečajnega dolžnika, v katerem je šlo za obnovo postopka odmere dohodnine za leti 2006 in 2007. V tem postopku pa je bilo ugotovljeno, da je dolžnik v letih 2006 in 2007 prejel gotovino v skupnem znesku 92.460,00 EUR, od katere ni bil obračunan in plačan davek od osebnih prejemkov. Na osnovi ugotovitev davčnega organa je bila stečajnemu dolžniku z odločbo z dne 25.4.2012 na novo odmerjena dohodnina za leto 2006 v znesku 30.617,51 EUR in za leto 2007 v znesku 9.594,00 EUR.

7. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bil postopek osebnega stečaja nad dolžnikom uveden z vložitvijo predloga za osebni stečaj 13. 6. 2013. Posledično je za ugotavljanje obstoja ovire za odpust obveznosti iz druge točke 399. člena ZFPPIPP relevantno obdobje od 13. 6. 2010 do uvedbe postopka osebnega stečaja.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim očitkom, da je prvostopenjsko sodišče materialnopravno zmotno sklepalo na obstoj ovire za odpust obveznosti, ko je le to utemeljilo na podajanju neresničnih in nepopolnih podatkov s strani stečajnega dolžnika davčnemu organu v času davčnega inšpekcijskega postopka v letu 2011 in 2012. Časovni okvir iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP je potrebno razumeti zgolj v smislu opustitvenega ravnanja dolžnika, ki odstopa od njegovih dolžnosti predložitve davčnemu organu pravilnih podatkov za odmero davčnih obveznosti, kot so opredeljeni z veljavnimi davčnimi predpisi. Ker je bil za stečajnega dolžnika obnovljen postopek odmere dohodnine za leti 2006 in 2007, je za časovno umestitev opustitvenega ravnanja dolžnika potrebno upoštevati določila substančnih predpisov, to je Zakona o dohodnini (Ur. l. RS št. 54/2004 s spremembami – v nadaljevanju ZDoh-1) veljavnega do 1. 1. 2007 in Zakona o dohodnini (Ur. l. RS št. 111/2006 s spremembami – v nadaljevanju ZDoh-2) ter obeh Zakonov o davčnem postopku Ur. l. RS št. 74/2004 s spremembami – ZDavP-1 in Ur. l. RS št. 117/2006 – ZdavP-2). Glede na ugotovitve davčnega organa v pojasnilu št. Dt-021-9984/2014-2-12-2300-1-05 z dne 20. 3. 2014, na katere se sklicuje tudi prvostopenjsko sodišče, izhaja, da je davčni organ v obnovljenem davčnem postopku dolžniku na novo odmeril davčno obveznost dohodnine za leti 2006 in 2007 v posledici dolžnikovega neobdavčenega prejemka gotovine v navedenih letih. V skladu s 309. členom ZDavP-1 in 323. členom ZDavP-2 bi dolžnik moral davčnemu organu za prejeto gotovino predložiti davčno napoved v sedmih dneh po prejemu dohodka. To pa pomeni, da je opustitev dolžnika, ki je privedla do premalo obračunane dohodnine, ki je bila sanirana šele z novo odmerno odločbo, mogoče locirati le na časovno obdobje neposredno po prejemu gotovinskih zneskov v letih 2006 in 2007. To pa je daleč izven časovnega okvirja, ki ga opredeljuje 2. točka 399 člena ZFPPIPP kot oviro za odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja.

9. Materialnopravno zmotno je zato stališče prvostopenjskega sodišča, ko je kot opustitveno ravnanje dolžnika štelo dajanje neresničnih in nepopolnih podatkov stečajnega dolžnika v postopku davčnega inšpekcijskega postopka v letu 2011 in 2012. Stečajni dolžnik je namreč v novem odmernem postopku kot stranka postopka poskušal z ugovori opravičiti sporne gotovinske prejemke. Vendar zgolj iz okoliščine, da stečajni dolžnik v davčnem postopku s tovrstnimi ugovori ni uspel, ni mogoče sklepati, da so bili neresnični, nepravilni ali nepopolni podatki davčnemu organu posredovani šele v letu 2011 in 2012. 10. Ker je prvostopenjsko sodišče na osnovi ugotovljenega dejanskega stanja materialnopravno zmotno sklepalo na obstoj ovire za odpust obveznosti, ki jo je uveljavljala stečajna upraviteljica s predlogom 8. 4. 2014, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovor stečajne upraviteljice zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. V posledici spremembe izpodbijanega sklepa bo prvostopenjsko sodišče v nadaljevanju moralo nadaljevati tudi postopek v zvezi z ugovorom zoper odpust obveznosti, vloženim s strani upnika N., d. o. o., dne 26. 5. 2014. Glede pritožbe zoper sklep z dne 18. 3. 2014 (redna št. 61)

12. Pritožnik s pritožbo utemeljuje, da bi bila glede na relevantne okoliščine zanj primerna za polovico krajša preizkusna doba, kot mu je odmerilo prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu.

13. Vprašanje odmere primerne preizkusne dobe je materialnopravne narave, pri čemer mora sodišče pri tem upoštevati starost stečajnega dolžnika, njegove družinske razmere, njegovo zdravstveno in druga osebna stanja ter razloge za njegovo insolventnost (četrti odstavek 400. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je v utemeljitvi svoje odločitve, s katero je preizkusno dobo določilo v najdaljšem možnem roku trajanja (peti odstavek 400. člena ZFPPIPP) upoštevalo, da je dolžnik star 47 let, da živi ločeno od družine, da mora preživljati dve hčerki stari 19 in 13 let, da je zaposlen za nedoločen čas, kjer prejema minimalno plačo, kakor tudi razloge, zaradi katerih je dolžnik postal insolventen in višino dolga, ki je prijavljen v postopku osebnega stečaja.

14. Pritožnik v pritožbi posebej izpostavlja okoliščine, ki se tičejo njegovega osebnega statusa, to je, da je dolžan plačevati preživnini za obe hčerki v višini 330,00 EUR mesečno, kakor tudi, da se mu je v posledici insolventnosti podrlo osebno življenje. Ti dve okoliščini bi sicer govorili v prid krajšemu roku preizkusne dobe, ki bi bila primerna za stečajnega dolžnika. Vendar tudi po mnenju pritožbenega sodišča zgolj ti dve okoliščini ne odtehtata drugih okoliščin, ki jih je upoštevalo prvostopenjsko sodišče, ki pa govorijo v prid daljše preizkusne dobe. To so po eni strani nezatrjevane zdravstvene težave stečajnega dolžnika, njegova starost in redna zaposlitev, ki omogočajo pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je pričakovati, da bo stečajni dolžnik lahko dodatno še prispeval k delnemu poravnavanju dolgov. Predvsem pa tudi pritožbeno sodišče pri oceni primernosti določene preizkusne dobe ni moglo mimo nesorazmerno visokih obveznosti, ki bremenijo stečajnega dolžnika, ki po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča znašajo 7.657.919,36 EUR.

15. Pritožnik v pritožbi te ugotovitve sicer poskuša izpodbijati oziroma relativizirati s pojasnili o razlogih za nastanek tako visokih obveznosti iz naslova prevzemanja poroštvenih obveznosti za družbo B., d. o. o., kakor tudi z utemeljitvami, da naj bi za pretežen del teh obveznosti bilo zagotovljeno poplačilo iz njegovega premoženja v stečajnem postopku in istočasnih drugih poroštev in ostalih zavarovanj ter z odprodajo plovil na zalogi pri upnikih. Pritožbeno sodišče pri tem ocenjuje, da predstavljajo te navedbe širitev navedb, s katerim je pritožnik v predlogu za začetek stečajnega postopka (red. št. 1) in v dopolnitvi predloga z dne 5. 7. 2013 (red. št. 3) utemeljeval okoliščine, ki naj bi bile podlaga za določitev preizkusnega obdobja. Tako predstavljajo pritožbene navedbe, s katerimi poskuša pritožnik zmanjšati obseg njegovih obveznosti, nedopustno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

16. Nesorazmerno visokih obveznosti stečajnega dolžnika ni mogoče omiliti niti s pritožbenim ponavljanjem trditev iz dopolnitve predloga za začetek stečajnega postopka, s katerimi pritožnik povsem nekritično razloge za neuspeh svojega podjema v okviru družbe B., d. o. o., vidi zgolj v zunanjih razlogih, kot npr. v nepričakovani gospodarski krizi in v spremenjeni politiki bank do kreditiranja. Pritožnik pri tem sam v pritožbi izpostavlja svoje lastništvo v navedeni družbi, ki jo je sam tudi vodil. S tem je torej imel neposredni vpliv na poslovanje te družbe, za obveznosti katere je zagotavljal tudi osebno jamstvo v obliki poroštev.

17. Pritožbeno sodišče na osnovi navedenega pritrjuje oceni prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, ko je pritožniku glede na nesorazmerno visoke obveznosti stečajnega dolžnika kljub obstoju ostalih okoliščin, ki jih je upoštevalo pri odmeri preizkusne dobe, le to odmerilo v višini najdaljše možne preizkusne dobe v smislu petega odstavka 400. člena ZFPPIPP.

18. Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 450. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.