Jedro

Tožena stranka je skladno z določbami Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, PUP in 74.c člena ZGO-1 v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za skedenj ugotavljala, ali se investitor (tožeča stranka) ukvarja s kmetijsko dejavnostjo oziroma ali bo objekt, ki ga namerava graditi, namenjen opravljanju kmečkih opravil. Vendar pa sodišče meni, da je iz zbranih dokazov napravila vsaj preuranjen zaključek, da tožeča stranka ni dokazala, da se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, saj iz zbranih dokazil izhaja, da ima registrirano kmetijsko gospodarstvo, registrirane GERK-e, dovoljenje za obnovo vinograda, je vpisana v register pridelovalcev grozdja in vina in ima potrdilo kmetijske šole.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Piran št. 351-232/2011-38 z dne 3. 5. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovne postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR, v roku 15 dni po prejemu te sodbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Piran zavrnila zahtevek tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta – kmetijsko gozdarski objekt – skedenj – tlorisnih dimenzij 6,00 m x 9,00 m, višine slemena 5,5 m, na zemljiški parceli 520 k.o. A. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda v skladu s 74.c členom Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta na predpisanem obrazcu, katerega vsebino in obliko določi minister pristojen za prostorske in gradbene zadeve, če ugotovi, da: 1. so izpolnjeni pogoji, določeni v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost, glede dopustne velikosti objekta, načina rabe objekta in načina gradnje objekta ter drugi pogoji za gradnjo nezahtevnih objektov, 2. je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom, 3. so pridobljena vsa predpisana soglasja in 4. ima investitor pravico graditi. V 8. členu pa ZGO-1 razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje in vzdržavanja na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. Vlada RS je z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost podrobneje določila vrste objektov, za nezahtevne in enostavne objekte pa tudi njihovo največjo velikost, način gradnje in rabe ter druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt šteje za nezahtevni oziroma enostavni. Tako Uredba v 5.e točki 11. člena med pomožne kmetijsko, gozdarske objekte uvršča tudi skedenj, ki je enoetažen, pritličen objekt za opravljanje kmečkih opravil in shranjevanje sena ali slame z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom.

V ugotovitvenem postopku je bila vpogledana lokacijska informacija Občine Piran št. 3501-1035/2008 z dne 8. 10. 2008, iz katere izhaja, da se zemljiška parcela 520 k.o. A. nahaja v prostorski celoti Z1/6, ki se urbanistično ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) za območje prostorskih celot Strunjan (1), Seča (8), Karbonara, Lucan (9), Sečovlje (11) in Liminjan – Vinjole – Krog (13) v občini Piran. Ugotovljeno je tudi bilo, da je zemljiška parcela številka 520 k.o. A. po namenski rabi kmetijsko zemljišče – I. območje, ki se nahaja znotraj varovanega območja kulturne dediščine – kulturna krajina. Zato je bilo treba v predmetni zadevi upoštevati tudi določila 9. člena PUP, ki določa, da so v območju kmetijskih površin dovoljene kmetijsko prostorske ureditvene operacije - gradnja objektov in naprav namenjenih kmetijski dejavnosti ter ureditev športno rekreacijskih poti.

Upravni organ je v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe pozval tožečo stranko, da vlogo dopolnil z opisom, da bo nameravani skedenj na kmetijskem zemljišču s parcelno številko 520 k.o. A. namenjen opravljanju kmečkih opravil in shranjevanju sena ali slame, z dokazili za to ter da dokaže, da se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Tožena stranka ni predložila vseh zahtevanih dokazil, predložila pa je potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje z dne 30. 3. 2011, potrdilo kmetijske šole GRM Novo Mesto z dne 19. 2. 2001, dovoljenje za obnovo vinograda z dne 3. 12. 2009, izpis iz registra pridelovalcev grozdja in vina za KMG – MID 100729835 z dne 7. 12. 2009, predložila pa je tudi soglasje Občine Piran za odmik od parcele številka 496 k.o. A. Upravni organ sam pa je po uradni dolžnosti pridobil izpis iz registra kmetijskih gospodarstev za KMG - MID … z dne 17. 3. 2001, vpogleda v spletno aplikacijo, prijava pridelka in prijava grozdja in vina za 2009 in 2010 z dne 29. 3. 2011, vpogleda v spletno aplikacijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenija, pridobil podatke Zavoda RS za zaposlovanje glede brezposelnosti investitorja (tožeča stranka), vpogledal v spletno aplikacijo Geodetske uprave RS – zemljiški kataster, vpogledal v zemljiško knjigo, vpogledal v lokacijsko informacijo za parcelno številko 520 k.o. A. z dne 10. 8. 2008 – pridobljeno v postopku, vodenim pod številko 351-224/2008, ter vpogledal v spletno aplikacijo Ministrstva za kmetijsko o dejanski rabi GERK-ov številka …, … in ...

Po presoji vseh navedenih listin je upravni organ zaključil, da ni dokazano, da bo obravnavani skedenj namenjen kmečkim opravilom in shranjevanju sena ali slame. Z zbranimi dokazili namreč ni izkazano, da se bo tožeča stranka ukvarjala s kmetijsko dejavnostjo, čeprav iz izpisa registra kmetijskih gospodarstev izhaja, da ima tožeča stranka registrirane GERK-e številka … (oljčnik nad vinogradom v izmeri 381 m2), številka … (olje v izmeri 806 m2) in številka … (vinograd v izmeri 1908 m2), skupaj 3095 m2, ter da je lastnik parcele številka 520 k.o. A. Iz vpogleda v spletno aplikacijo Ministrstva za kmetijstvo o dejanski rabi zemljišč je bilo namreč ugotovljeno, da je GERK številka … označen s številko 1600, ki po prilogi številka 1 Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč pomeni, da gre za neobdelano kmetijsko zemljišče ter delno oziroma v manjšem delu označen s številko 1230 (po Pravilniku gre za oljčnik – 500 m2). Ugotovljeno je tudi bilo, da je parcela številka 3295 k.o. A. označena s številko 1410, to je zemljišče v zaraščanju. GERK številka … (pod katerega delno spada parcela številka 520 k.o. A.) je označen s številko 1230 (oljčnik), GERK številka …, pod katerega spada parcela številka 3112 k.o. A. pa je označen s številko 1211 (vinograd 500 m2) iz podatkov v zemljiški knjigi izhaja tudi, da je tožeča stranka solastnik (¾) parcele številka 3114 k.o. A., ki je označena s številko 1500 to je drevesa in grmičevje (1000 m2). Iz vsega navedenega je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka lastnica skupnih površin v velikosti 4338 m2. Upravni organ v nadaljevanju ugotavlja, da tudi dovoljenje za obnovo vinograda z dne 3. 12. 2009 ni zadostni dokaz, da se tožeča stranka ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in, da bo skedenj namenjen opravljanju kmečkih opravil in shranjevanju sena ali slame. Tudi iz podatkov o prijavi pridelka in grozdja ter vina za leto 2009 in 2010 izhaja, da tožeča stranka ni prijavila pridelka oljk in vina, kar kaže na to, da se ne ukvarja aktivno s kmetijsko dejavnostjo tako, da bi za te potrebe potrebovala skedenj v tlorisnih dimenzijah 6,00 m x 9,00 m in višine slemena 5,50 m. V nadaljevanju še navaja, da tožeča stranka ni dokazala, da bi skedenj potrebovala za spravilo sena in slame saj sploh ne poseduje oziroma ni lastnica živine za katero bi potrebovala skedenj v navedenih dimenzijah. Ob upoštevanju vsega navedenega je bilo zaključeno, da tožeča stranka ne potrebuje skednja v velikosti 54 m2 in višine slemena 5,50 m, zato je bila zahteva tožeče stranke po takšni velikosti in višini obravnavanega skednja neutemeljena.

Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo številka 35108-176/2011/NiK-2 z dne 10. 10. 2011 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da 9. člen Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih v Občini Piran določa le, da so na območju kmetijskih površin dovoljene gradnje objektov in naprav, namenjenih kmetijski dejavnosti. Prostorski akt ne določa, da mora investitor v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt izkazati oziroma dokazati, da bo predlagani objekt namenjen opravljanju kmečkih opravil, kot tudi ne, da se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Pri besedni zvezi „namenjeni kmetijski dejavnosti“ nikakor ne gre za pogoj, s katerim bi se omejevala gradnja na kmetijskih površinah zgolj na objekte, namenjene kmetijski dejavnosti. Zato tudi ne drži sklep tožene stranke, da upravni organ lahko izda dovoljenje za postavitev objekta le, če je v zadevi dokazano, da bo tako predlagani objekt deloval v funkciji kmetijskega objekta, namenjena kmetijski dejavnosti in da je zato pred odločitvijo v zadevi potrebno ugotoviti oziroma izkazati obstoj kmetijske dejavnosti investitorja za takšen objekt. Navaja še, da je zaključek tožene stranke, da na kmetijskem zemljišču parcela številka 520 k.o. A. ne potrebuje skednja v velikosti 54 m2 in višine slemena 5,5 m, zato je zahteva po takšni velikosti in višini skednja neutemeljena, je popolnoma subjektivno, arbitražno in v nasprotju z načelom zakonitosti. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče njenemu zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt na parceli številka 520 k.o. A. ugodi, oziroma podrejeno da izpodbijano odločbo odpravi in jo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Hkrati zahteva povrnitev stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I. izreka: Tožba je utemeljena.

Tožeča stranka sicer nima prav, ko navaja, da za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta, kmetijsko gozdarski objekt – skedenj, tlorisnih dimenzij 6,00 m x 9,00 m, višina slemena 5,5 m, na zemljiški parceli 520 k.o. A., ki je po namenski rabi kmetijsko zemljišče – I. območje in se nahaja znotraj varovanega območja kulturne dediščine v skladu z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje prostorskih celot Strunjan (1), Seča (8), Karbonara – Lucan (9), Sečovlje (11) in Liminjan – Vinjole – Krog (13) v Občini Piran, ni treba preverjati kmetijske dejavnosti investitorja. Iz 5.e točke 11. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008 in 99/2008) namreč izhaja, da se med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte uvršča tudi skedenj, ki ga Uredba opredeljuje z opisom, da gre za enoetažen, pritličen objekt za opravljanje kmečkih opravil in shranjevanje sena ali slame z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom. V 9. členu PUP, ki določa, da so v območju kmetijskih površin dovoljene kmetijsko prostorske ureditvene operacije pa izhaja, da je dovoljena gradnja objektov in naprav namenjenih kmetijski dejavnosti. Obe določbi torej govorita o objektih oziroma objektu, ki je namenjen opravljanju kmečkih opravil oziroma kmetijski dejavnosti. Tožena stranka je zato ravnala skladno z določbami navedene Uredbe in PUP ter 74.c člena ZGO-1, ko je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ugotavljala, ali se investitor (tožeča stranka) ukvarja s kmetijsko dejavnostjo oziroma ali bo objekt za katerega je tožeča stranka zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja namenjen opravljanju kmečkih opravil. Vendar pa sodišče meni, da je iz zbranih dokazov napravila napačen oz. vsaj preuranjen zaključek, to je, da tožeča stranka ni dokazala, da se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, saj iz zbranih dokazil nesporno izhaja, da ima tožeča stranka registrirano kmetijsko gospodarstvo, registrirane GERK-e, dovoljenje za obnovo vinograda, je vpisana v register pridelovalcev grozdja in vina in ima potrdilo kmetijske šole GRM Novo mesto. Vsa ta dokazila, četudi gre za relativno manjše površine, ki so delno v zaraščanju oziroma je na njih drevje in grmičevje pa so po oceni sodišča dovoljšnja dokazila za to, da je mogoče zaključiti, da bo skedenj namenjen opravljanju kmečkih opravil oziroma za kmetijsko dejavnost. Sodišče še ugotavlja, da je zaključni del obrazložitve izpodbijane odločbe v nasprotju z ostalim delom obrazložitve, saj tožena stranka v uvodu obrazložitve ugotavlja, da tožeča stranka ni dokazala da se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, v tem delu obrazložitve pa navaja, da tožeča stranka ne potrebuje skednja v velikosti 54 m2 in višine slemena 5,5, zato je zahteva tožeče stranke po takšni velikosti in višini skednja neutemeljena. Ta zaključek v obrazložitvi izpodbijane odločbe bi namreč kazal na to, da je bilo sicer ugotovljeno, da bo objekt namenjen opravljanju kmečkih opravil oziroma kmetijski dejavnosti, vendar pa je po oceni tožene stranke za ugotovljene kmetijske dejavnosti, prevelik. Tak zaključek pa je kot v tožbi pravilno navaja tožeča stranka, arbitraren, za kar pa v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni pogojev.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbi v skladu z 2. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo in izpodbijano odločbo opravilo, ter zadevo, v skladu z tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo Upravni enoti Piran v ponoven postopek.

K točki II. izreka: Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožeča stranka v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 350,00 EUR-ov (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) z 20% DDV.