Jedro

Po 24. točki 1. odstavka 2. člena ZPNačrt mora biti parcela objekta v konkretnem primeru določena na podlagi določb občinskega prostorskega načrta o določanju parcel oz. v skladu s 3. odstavkom 2. člena Pravilnika na podlagi gradbene parcele iz veljavnih prostorskih aktov. Le če parcela objekta na ta način ni določena, ker v prostorskem aktu ni tovrstnih določb, se pri izračunu kot površino stavbnega zemljišča upošteva stavbišče, pomnoženo s faktorjem 1,5.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Občine Škofljica št. 35108-14/2010 z dne 22. 7. 2010 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Toženka je tožnikoma dolžna povrniti 80 EUR stroškov tega postopka v 15 dneh.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožnikoma odmerila komunalni prispevek v višini 3.606,78 EUR zaradi priklopa stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 1751/6 k.o. ... na kanalizacijsko omrežje. Iz obrazložitve je razvidno, da je bila odločba izdana po uradni dolžnosti, komunalni prispevek pa izračunan na podlagi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 1/08; v nadaljevanju Odlok o programu opremljanja) in 6. členom Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07; v nadaljevanju Pravilnik). Organ ugotavlja, da se zemljišče nahaja v področju prostorske enote ..., da je bilo za meteorno in fekalno kanalizacijo na ... pridobljeno uporabno dovoljenje z dne 12. 11. 2009 in da je v skladu z 80. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo. Pooblaščenka investitorjev se je na ustni obravnavi 7. 7. 2010 strinjala s podatkom, da neto tlorisna površina objekta na zemljišču parc. št. 1751/6 k.o. ... znaša 198 m2, površino parcele pa sestavljata stavbno zemljišče v izmeri 175 m2 ter njiva v izmeri 858 m2. V nadaljevanju obrazložitve odločbe je pojasnjen izračun komunalnega prispevka, v katerem je bila upoštevana omenjena neto površina objekta in površina zemljiške parcele v izmeri 1033 m2. Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnil. V zvezi s sodbo tega sodišča opr. št. U 2849/2005-12 pojasnjuje, da je ta temeljila na Zakonu o urejanju prostora, ki je v vmesnem času prenehal veljati, v času izdaje omenjene sodbe pa še ni bil sprejet Odlok o programu opremljanja. Pravna podlaga in dejanske okoliščine, na katerih temelji izpodbijana odločba, so zato bistveno drugačne od tistih, na katerih je temeljila omejena sodba. Nadalje navaja, da se pri odmeri komunalnega prispevka v skladu s 5. členom Pravilnika pri površini stavbnega zemljišča upošteva velikost parcele, kot parcela pa se v skladu z ZPNačrt šteje zemljiška parcela oz. več zemljiških parcel ali njihovih delov, ki so z občinskim prostorskim načrtom namenjene za graditev objektov. Tako je v konkretnem primeru iz zemljiškega katastra za parcelo št. 1751/6 k.o. ... razvidno, da gre za pozidano zemljišče v izmeri 1033 m2. V skladu s Pravilnikom o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora (Uradni list RS, št. 9/04) pa se za pozidano zemljišče šteje tisto zemljišče, na katerem je zgrajen objekt. Pritožbeni organ zato meni, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil velikost parcele, od katere se odmerja komunalni prispevek.

Tožnika se s tako odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da je odločba nezakonita iz istega razloga, zaradi katerega je Upravno sodišče RS s sodbo opr. št. U 2849/2005 odpravilo odločbo z dne 21. 11. 2005, s katero je bil tožnikoma odmerjen komunalni prispevek za priklop iste nepremičnine na kanalizacijsko omrežje. V nadaljevanju navajata, da je organ pri izračunu komunalnega prispevka tudi tokrat zmotno upošteval celotno površino parc. št. 1751/6 k.o. ..., saj bi moral upoštevati le tisti njen del, na katerem je zgrajen objekt. Omenjeno zemljišče je namreč v pretežnem delu kmetijsko (858 m2), delno pa zazidljivo oz. pozidano (175 m2). Tožnika se pri tem sklicujeta na določbo 2. odstavka 2. člena Pravilnika, ki opredeljuje pojem parcele. Poudarjata, da tudi iz omenjene sodbe jasno izhaja, da ni podlage za odmero komunalnega prispevka od nezazidljivega dela zemljišča. Tudi iz podatkov zemljiškega katastra izhaja, da je pozidan le manjši del parcele, največji del pa predstavlja kmetijsko zemljišče. Ker na njem gradnja ni mogoča, ni podlage za upoštevanje tega dela parcele pri odmeri komunalnega prispevka. Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka v višini 350 EUR.

Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je po izdaji sodbe U 2849/2005 prišlo do spremembe dejanske podlage, saj je za kanalizacijo šele v letu 2009 pridobila uporabno dovoljenje, sprejeti pa so bili tudi novi ZPNačrt, Pravilnik in Odlok o opremljanju, kar vse je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. Sklicuje se na opredelitev stavbnega zemljišča po ZPNačrt in navaja, da je iz evidence o namenski rabi zemljišča za parc. št. 1751/6 k.o. ... razvidno, da spada v območje poselitve ..., ki je namenjeno dopolnilni prosto stoječi stanovanjski gradnji v notranjosti naselja. Iz zemljiškega katastra izhaja, da znaša površina te parcele 1033 m2 in da je njena dejanska raba pozidano zemljišče. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

V zadevi je sporno, ali je upravni organ ravnal prav, ko je pri izračunu komunalnega prispevka upošteval celotno površino zemljiške parcele št. 1751/6 k.o. ..., na kateri stoji stanovanjska hiša tožnikov, ki se priklaplja na kanalizacijo omrežje. Kot je razvidno iz izpodbijane odločbe, je prvostopenjski organ pri izračunu upošteval površino zemljiške parcele v izmeri 1033 m2, pridobljeno iz uradnih evidenc Geodetske uprave Ljubljana. Tudi pritožbeni organ se je pri tem skliceval na evidenco zemljiškega katastra, iz katerega izhaja, da gre za pozidano zemljišče v navedeni izmeri.

V skladu s 1. odstavkom 82. člena ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07 in naslednji) se komunalni prispevek med drugim določi ob upoštevanju površine stavbnega zemljišča. V skladu s 24. točko 1. odstavka 2. člena ZPNačrt je stavbno zemljišče zemljiška parcela oz. več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt, oz. zemljiška parcela, ki je z občinskim prostorskim načrtom namenjena za graditev objektov. Da glede na omenjeno definicijo površina stavbnega zemljišča ne pomeni avtomatično površine celotne zemljiške parcele, na kateri je zgrajen objekt, je razvidno iz 2. odstavka 5. člena Pravilnika, ki definira, kaj se upošteva pri površini stavbnega zemljišča kot elementu za izračun komunalnega prispevka. Po tej določbi se upošteva velikost parcele, če parcela objekta ni določena, pa stavbišče, pomnoženo s faktorjem 1,5. Določba torej govori o t. i. parceli objekta, ki jo sestavlja površina, na kateri stoji objekt in določena površina ob njem. Poleg tega Pravilnik v 2. odstavku 2. člena definira pojem parcele, ki je zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno zgraditi objekt ali je objekt že zgrajen, v 3. odstavku istega člena pa, da se za parcelo po tem pravilniku šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov.

Navedene opredelitve po mnenju sodišča kažejo, da so pojmi stavbno zemljišče oz. parcela in gradbena parcela po Pravilniku primerljivi pojmi. Po določbi 5. odstavka 127. člena ZGO-1B (Uradni list RS, št. 126/07) je gradbena parcela zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oz. na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo oz. je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. To pomeni, da gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.

Po 24. točki 1. odstavka 2. člena ZPNačrt mora biti torej parcela objekta v konkretnem primeru določena na podlagi določb občinskega prostorskega načrta o določanju parcel oz. v skladu s 3. odstavkom 2. člena Pravilnika na podlagi gradbene parcele iz veljavnih prostorskih aktov. Le če parcela objekta na ta način ni določena, ker v prostorskem aktu ni tovrstnih določb, se pri izračunu kot površino stavbnega zemljišča upošteva stavbišče, pomnoženo s faktorjem 1,5. Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je organ v zadevi nepravilno uporabil materialno pravo, zaradi česar je bilo zmotno ugotovljeno dejansko stanje glede površine stavbnega zemljišča Ker je sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena (4. točka 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1), je izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek (3. odstavek 64. člena ZUS-1).

V skladu z določbo 3. odstavka 25. člena ZUS-1 se tožniku v primeru, ko sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijani upravni akt, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa v postopku nista imela odvetnika, se jima priznajo stroški v višini 80 EUR (1. odstavek 3. člena pravilnika) in ne 350 EUR, kot sta zahtevala. Že plačana taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti.