Jedro

Ker je podpis pritožbe nujna obligatorna (formalna) zahteva, ki jo mora stranka izpolniti, da doseže njeno obravnavo, prej navedena procesna določila ne dopuščajo tako široke razlage, za kakršno se s sklicevanjem – da je zahtevi po podpisanosti pritožbe zadoščeno že s tem, da so v glavi pritožbe navedeni podatki pooblaščenke oz. da je vsebovana na njenem dopisnem papirju – zavzema revizija. Funkcija podpisa v luči omenjenih določb ZPP je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja oz. v avtorizaciji pritožbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Toženec mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti tožnici 1.492,00 EUR revizijskih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je zavrglo toženčevo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo tožencu naloženo plačilo 50.852,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritožbo je zaradi odsotnosti vlagateljevega podpisa štelo za nepopolno.

2. Zoper sklep sodišča druge stopnje je toženec zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka vložil revizijo. Navaja, da je sodišče prve stopnje pritožbo vročilo nasprotni stranki v odgovor, kar pomeni, da jo je štelo za popolno. Poudarja, da mu je bila s tem dejansko že podeljena pravica do njene vsebinske presoje. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) namreč predpisuje vrstni red procesnih opravil sodišča – to mora najprej preveriti, ali je vložena pritožba pravočasna, popolna in dovoljena in le če so ti pogoji izpolnjeni, jo vroči v odgovor nasprotni stranki. Ker je tako postopalo tudi sodišče prve stopnje v konkretnem primeru, je bilo strankama dano vedeti, da so formalni pogoji glede pritožbe izpolnjeni. O navedenem izpodbijani sklep nima razlogov, zato je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je tudi zmotno uporabilo določilo 335. člena ZPP. Njegovo nosilno stališče je prestrogo, formalistično, neživljenjsko in v nasprotju z namenom zakona. V kolikor je pritožba vložena in vsebinsko popolna, z navedbo strank in na papirju z glavo pooblaščenca, ki pritožbo vlaga po pooblastilu svoje stranke, je jasno, da gre za očitno pisno pomoto, saj je pooblaščenec pritožbo oddal na svojem dopisnem papirju in je zgolj pomotoma ni podpisal. Pomotni izpad pooblaščenčevega podpisa ni taka pomanjkljivost, zaradi katere bi bila pritožba nesposobna za obravnavo. Nasprotno – gre za nepomembno pomanjkljivost. Namen določila glede zahteve po podpisu je zgolj v tem, da se ugotovi, kdo je dejansko oseba, ki vlaga pritožbo oz. da se preveri, ali jo je vložila upravičena oseba. To je mogoče ugotoviti na več načinov. Če pritožba podpisa ne vsebuje, je kljub temu sposobna za obravnavanje, saj je to, kdo jo je vložil, razvidno iz glave oziroma podatkov na papirju, na katerem je napisana. Podpis pritožnika se ne sme obravnavati tako ozko, da šteje zgolj dejanski podpis, pač pa je dejstvo, da je pritožbo vložila upravičena oseba, mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti na podlagi papirja z glavo odvetnice. Pooblaščen odvetnik se navzven lahko identificira tudi s svojim dopisnim papirjem. Izpostavlja stališče teorije glede zahteve po navedbi sodbe, ki je predmet pritožbene graje, in sicer, da zadošča navedba podatkov, na podlagi katerih je mogoča njena identifikacija, kar pa ne pomeni, da je to mogoče zgolj z navedbo opravilne številke sodbe sodišča prve stopnje.

3. Tožnica je v odgovoru na revizijo podala svoje pravno naziranje, ki je v prid zavrnitvi revizije.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Pritožnikov podpis je nujna obligatorna(1) sestavina pritožbe (tretji odstavek 105. člena, 335. člen in tretji odstavek 343. člena ZPP);(2) če ga pritožba ne vsebuje je nepopolna in jo sodišče zavrže (prvi odstavek 343. člena oz. prvi odstavek 346. člena ZPP). V skladu s 336. členom ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.(3)

6. V konkretnem primeru ni dvoma, da pritožba, na katero se nanaša izpodbijani sklep, ni podpisana. Pritožba tudi ni opremljena z žigom (tedanje) toženčeve pooblaščenke (odvetnice A. Z.). V glavi na prvi strani pritožbe je navedeno ime pooblaščenke in njeni kontaktni podatki. Pravdni stranki sta bili z obveznimi sestavinami pritožbe in posledicami opustitve njihove navedbe v skladu s šestim odstavkom 324. člena ZPP seznanjeni v pravnem pouku sodbe sodišča prve stopnje.

7. Revizijski interpretaciji procesnih določil, na katera je izpodbijana odločitev oprta, ni mogoče slediti. Revident izpostavlja očitno pomoto pooblaščenke glede izostanka podpisa pritožbe in poudarja, da dejstvo, da je pritožba vložena na njenem dopisnem papirju nedvomno omogoča sklep, kdo je pritožnik. Poudariti je treba, da ZPP primerov, ko naj bi stranke po pomoti vložile nepodpisano pritožbo, posebej ne ureja. Nepodpisanost pritožbe sankcionira, ne glede na razlog, zaradi katerega je pritožba nepodpisana. Strogost določila prvega odstavka 346. člena ZPP je omiljena s šestim odstavkom 324. člena ZPP, ki določa, da mora biti s pravnim poukom stranka seznanjena s sestavinami, ki jih pritožba mora vsebovati in tudi opozorjena, da se nepopolne in nejasne pritožbe ne pošiljajo v popravo. Ustavno sodišče(4) se je že izreklo, da taka ureditev ne posega v pravico stranke do pravnega sredstva, ampak je s temi, kot tudi z nekaterimi drugimi procesnimi določili, predpisan zgolj način izvrševanja te človekove pravice. Ker je podpis pritožbe nujna obligatorna (formalna) zahteva, ki jo mora stranka izpolniti, da doseže njeno obravnavo, prej navedena procesna določila ne dopuščajo tako široke razlage, za kakršno se s sklicevanjem – da je zahtevi po podpisanosti pritožbe zadoščeno že s tem, da so v glavi pritožbe navedeni podatki pooblaščenke oz. da je vsebovana na njenem dopisnem papirju – zavzema revizija. Funkcija podpisa v luči omenjenih določb ZPP je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja oz. v avtorizaciji pritožbe. Slednjemu pa v primeru pritožbe, ki v glavi na prvi strani vsebuje navedbo pooblaščenkinega imena in njene kontaktne podatke, ni zadoščeno, saj ne odpravlja dvoma, da je pritožbo vložila upravičena oseba. Nenazadnje bi te podatke lahko navedel kdorkoli. Poudariti tudi velja, da je stališče sodne prakse, da zgolj z žigosanjem pritožbe s strani pooblaščenca zahtevi po njenem podpisu ni zadoščeno,(5) kar pomeni, da nasprotno (iz prej navedena razloga) lahko še toliko manj velja v primerih, ko gre za pritožbo, kot je konkretna (ki tudi žiga nima).

8. V obravnavanem primeru tudi ne gre za situacijo, ki bi bila primerljiva tisti, ki je bila predmet presoje v zadevi III Ips 14/2013. Vrhovno sodišče je v slednjem primeru zavzelo stališče, da pooblaščenčev podpis na novem in posebnem pooblastilu, priloženem reviziji, izključuje dvom o istovetnosti vlagatelja in zato izpolnjuje zahtevo po podpisu revizije. Izpostavilo je, da je treba revizijo in dano pooblastilo presojati skupaj. V konkretnem primeru je položaj drugačen. Pooblastilo ni bilo vloženo hkrati z vložitvijo pritožbe, zato dvom o istovetnosti vlagatelja ne more biti odpravljen v enaki meri kot v navedeni revizijski zadevi.

9. Revident opozarja, da je sodišče prve stopnje presodilo, da je pritožba popolna, s čimer mu je zagotovilo pravico do vsebinske presoje. Take revizijske navedbe niso utemeljene. V skladu s 342. členom ZPP se pritožba res vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, vendar pa posledica take ureditve ni, kot želi prikazati revident, da sodnik sodišča prve stopnje odloča o dopustnosti pritožbe, sodnik na drugi stopnji sojenja pa zgolj o njeni utemeljenosti. Tudi kadar prvostopenjski sodnik presodi, da je pritožba dopustna in zadevo predloži pritožbenemu sodišču, mora pritožbeni sodnik (sodnik poročevalec) v skladu s prvim odstavkom 346. člena ZPP to znova preveriti. Taka ureditev dejansko pomeni podvajanje predhodnega postopka kontrole dopustnosti pritožbe, kar lahko odpira vprašanje njene smotrnosti, nikakor pa ne pomeni, da bi lahko drugačna presoja dopustnosti sodišča prve stopnje pritožniku zagotovila vsebinsko obravnavo pritožbe.

10. Neutemeljeni so revizijski očitki glede kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Razlogi izpodbijanega sklepa so zadostni in razumljivi, zato je njegov preizkus mogoč.

11. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, jo je revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrnilo (četrti odstavek 384. člena ZPP v zvezi s 378. členom ZPP).

12. Toženec, ki z revizijo ni uspel, mora tožnici povrniti stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP). Ti stroški obsegajo nagrado za sestavo odgovora na revizijo in materialne stroške ter skupno znašajo 1.492,00 EUR. Nagrada za delo odvetnika je odmerjena v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (tar. št. 3300 in 6002). O zamudnih obrestih na prisojene stroške postopka je revizijsko sodišče odločilo skladno z načelnim pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja I/2006).

Op. št. (1): Prim. J. Zobec, v L. Ude et al., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 224. Op. št. (2): Ker sta nujni sestavini samo dve - poleg podpisa še navedba sodbe, zoper katero se vlaga pritožba, je pritožba celo manj formalna od t. i. enostavne vloge (ki mora imeti sestavine, ki jih določa 105. člen ZPP).

Op. št. (3): Prim. odločbo Ustavnega sodišča U-I-8/10 z dne 3. 6. 2010. Op. št. (4): Prav tam.

Op. št. (5): Prim. sklep Vrhovnega sodišča III Ips 14/2013 z dne 26. 4. 2013.