Jedro

Skupno premoženje je nedeljiv materialnopravni pojem, ki po stališčih teorije in sodne prakse onemogoča ločeno obravnavanje zahtevkov zakoncev in praviloma zahteva obravnavo v enotnem postopku. Pri odločanju o višini deležev bivših zakoncev na skupnem premoženju se namreč ugotavlja prispevek vsakega zakonca k pridobitvi celotnega skupnega premoženja, ne pa na posameznih stvareh ali delih skupnega premoženja. Pri odločanju o isti stvari ne more (sme) priti do dveh različnih odločitev. Zaradi materialnopravne značilnosti narave zahtevka je sodna praksa tudi že zavzela stališče, da ni mogoče ločeno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe pri dveh različno stvarno pristojnih sodiščih, čeprav vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi ne dosega vstopnega praga, ki ga ZPP določa za pristojnost okrožnega sodišča. Pritožbeno sodišče dodaja, da je v obravnavanem primeru zaradi pravilne obravnave celotnega spora potrebno tudi skupno obravnavanje nedenarnega in denarnega dela tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi. Ugotovitveni del zahtevka po nasprotni tožbi je namreč dejansko in pravno povezan z denarnim zahtevkom, ugotovitveni del zahtevka je glede na denarnega prejudicialnega pomena in predstavlja pravno logično izpeljavo prvega dela zahtevka. Gre za vmesni ugotovitveni zahtevek (tretji odstavek 181. člena ZPP), zato je smotrna tudi skupna obravnava vseh tožbenih zahtevkov, kumuliranih v nasprotni tožbi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi in da jo bo po pravnomočnosti sklepa odstopilo Okrajnemu sodišču v Kranju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. 2. Tako je odločilo na podlagi drugega odstavka 183. člena ZPP1 po ugotovitvah, da je tožeča stranka v pravdni zadevi I P 61/2021 25. 1. 2023 vložila pripravljalno vlogo in nasprotno tožbo zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev na njem, da je nasprotna tožba kot nova tožba opisana pod I P 11/2023 in da jo je zaradi navedbe vrednosti spornega predmeta 6.835,01 EUR in pristojnosti drugega sodišča treba obravnavati samostojno.

3. Tožeča stranka vlaga pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve v nadaljnje odločanje Okrožnemu sodišču v Kranju, s stroškovno posledico. Opozarja na vsebino nasprotne tožbe in tožbenega zahtevka (na ugotovitev obsega skupnega premoženja, na ugotovitev deležev pravdnih strank na skupnem premoženju ter na plačilo denarne terjatve v višini 6.835,01 EUR iz naslova povračila na toženca odpadajočega deleža skupnih obveznosti, v celoti plačanih po tožnici po prenehanju zakonske zveze). Odločitev o stvarni nepristojnosti Okrožnega sodišča v Kranju je zmotna. V obeh odprtih zadevah po tožbi in nasprotni tožbi gre za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev bivših zakoncev na njem. Vrednost spornega predmeta v zadevi po tožbi znaša 35.000 EUR, v zadevi po nasprotni tožbi pa 6.835,01 EUR. V tožbi ni bil zajet celoten obseg skupnega premoženja. Materialnopravna narava tožbe in nasprotne tožbe onemogoča ločeno obravnavanje obeh zadev. Obravnavati ju je treba skupaj. Skupno premoženje zakoncev je nedeljiv materialnopravni pojem. Pri odločanju o višini deležev zakoncev na skupnem premoženju ne more priti do dveh različnih odločitev. Opozarja na institut pravnomočnosti. Če bi eno sodišče pravnomočno razsodilo v eni zadevi za ugotovitev višine deležev na skupnem premoženju, bi moralo drugo sodišče v drugi zadevi tožbo zavreči. Tožbo in nasprotno tožbo je treba obravnavati skupaj pred Okrožnim sodiščem v Kranju.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa izhaja, da med pravdnima strankama pred Okrožnim sodiščem v Kranju že teče postopek zaradi ugotovitve skupnega premoženja in deležev na njem. Pritožba navaja, da je vrednost spornega predmeta v postopku po tožbi označena na 35.000 EUR. V navedenem postopku je kot toženka – zdaj tožnica - vložila pripravljalno vlogo in hkrati nasprotno tožbo, ker v tožbi ni bilo obseženo celotno skupno premoženje. V nasprotni tožbi je kumulirala dva zahtevka: nedenarnega za ugotovitev dodatnega skupnega premoženja in deležev zakoncev na njem, ter denarnega – za plačilo 6.835,01 EUR s pripadki iz naslova povračila na tožnikov delež odpadlega deleža plačanih skupnih obveznostih, ki jih je po razpadu zakonske zveze namesto njega v celoti plačala sama. Vrednost spornega predmeta v nasprotni tožbi je označila z vrednostjo vtoževanega denarnega dela tožbenega zahtevka.

6. Čeprav je vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi označila z vrednostjo, ki ne presega 20.000 EUR, ki jo ZPP v 32. členu določa kot mejno vrednost za pristojnost okrožnega sodišča za sojenje v premoženjskopravnih zahtevkih, je izpodbijani sklep napačen. Pritožba pravilno opozarja na materialnopravno povezanost tožbe in nasprotne tožbe. Skupno premoženje je nedeljiv materialnopravni pojem, ki po stališčih teorije2 in sodne prakse3 onemogoča ločeno obravnavanje zahtevkov zakoncev in praviloma zahteva obravnavo v enotnem postopku. Pri odločanju o višini deležev bivših zakoncev na skupnem premoženju se namreč ugotavlja prispevek vsakega zakonca k pridobitvi celotnega skupnega premoženja, ne pa na posameznih stvareh ali delih skupnega premoženja. Pri odločanju o isti stvari ne more (sme) priti do dveh različnih odločitev. Zaradi materialnopravne značilnosti narave zahtevka je sodna praksa tudi že zavzela stališče, da ni mogoče ločeno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe pri dveh različno stvarno pristojnih sodiščih, čeprav vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi ne dosega vstopnega praga, ki ga ZPP določa za pristojnost okrožnega sodišča4. Pritožbeno sodišče dodaja, da je v obravnavanem primeru zaradi pravilne obravnave celotnega spora potrebno tudi skupno obravnavanje nedenarnega in denarnega dela tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi. Ugotovitveni del zahtevka po nasprotni tožbi je namreč dejansko in pravno povezan z denarnim zahtevkom, ugotovitveni del zahtevka je glede na denarnega prejudicialnega pomena in predstavlja pravno logično izpeljavo prvega dela zahtevka. Gre za vmesni ugotovitveni zahtevek (tretji odstavek 181. člena ZPP), zato je smotrna tudi skupna obravnava vseh tožbenih zahtevkov, kumuliranih v nasprotni tožbi.

7. Pritožbi je bilo torej treba ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).

8. Ker gre za sklep procesne narave, je odločanje o stroških pritožbenega postopka pridržano za končno odločbo (smiselna uporaba tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 164. členom istega zakona).

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Betetto, N., v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, II. knjiga, stran 641. 3 VSL II Cp 1340/2020 z dne 26. 8. 2020, R 241/2015 z dne 11. 6. 2015, R 172/2019 z dne 23. 10. 2019. 4 VSL II Cp 1340/2020.