Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V ugovornem postopku je treba razčistiti trditev dolžnika, da je terjatev v celoti (ali deloma) že plačana.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
Upnik je vložil izvršilni predlog zaradi izterjave pravnomočno prisojenega zneska pravdnih stroškov v višini 3.935,60 SIT s pripadki dne 31.5.1991 in je sodišče izvršbo z rubežem in prenosom zarubljenega dela pokojnine, ki jo prejema dolžnica, s sklepom dne 4.6.1991 dovolilo. Sklep o dovolitvi izvršbe je dolžnica prejela šele 14.11.1991 in je vložila ugovor, v katerem navaja, da je terjatev že plačana, saj dolžnici odtegujejo pokojninske prejemke že od junija 1991 dalje kljub temu, da sklep o dovolitvi izvršbe še ni bil pravnomočen. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi zavrnilo, kajti izvršba je bila dovoljena na podlagi pravnomočne sodbe, dolžnica pa naj ne bi izkazala, da je terjatev že poravnala.
Zoper ta sklep se pritožuje dolžnica iz vseh razlogov 353. člena ZPP in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa oziroma predlaga razveljavitev že dovoljene izvršbe. Dolžnica vztraja, da na podlagi izvršilnega naslova v predmetni zadevi dolžniku ne dolguje ničesar, kajti pokojninski zavod ji je mesečno odtegoval od njenih mesečnih prejemkih celo več kot dopustno tretjino. Samo v mesecu oktobru je bil odtegnjen veliko prevelik znesek, celo več kot polovico pokojninskih prejemkov. Dolžnica meni, da bi sodišče moralo razčistiti pri pokojninskem zavodu, na podlagi kakšnih sodnih odločb so bili zarubljeni dolžničini osebni prejemki in to predno je postal izvršilni sklep , ki je predmet obravnavanja, pravnomočen. Dolžnica meni, da je svoje plačilne obveznosti po vseh sodnih odločbah, ki tečejo pred naslovnim sodiščem, že v celoti poravnala. Sklicuje se na podatke v drugem izvršilnem spisu.
Pritožba je utemeljena.
Iz podatkov spisa je sicer razvidno, da je sodišče prve stopnje glede na dolžničin ugovor sicer poslalo dopis pokojninskemu zavodu, naj sporočijo, koliko in na kakšni podlagi je bilo odtegnjene pokojnine dolžnice. vendar od ustreznega zavoda sodišče ni dobilo nobenega odgovora. Iz navedb strank pa je povzeti, da teče med strankama več izvršilnih postopkov, pri čemer dolžnica trdi, da so ji bili pokojninski prejemki zarubljeni še pred pravnomočnostjo izvršilnega naslova v obravnavani zadevi. Če se to izkaže kot resnično, je podana kršitev Zakona o izvršilnem postopku, konkretno določilo 119. člena tega zakona, pa bi bil že iz tega razloga ugovor lahko utemeljen.
Predvsem pa ni razčiščeno, koliko in na kakšni podlagi je pokojninski zavod odtegoval od pokojninskih prejemkov M. V. in zlasti ne, komu so bili ti zneski nakazovani. Upnik je namreč z vlogo sporočil, da vse do sedaj ni prejel od dolžnice ničesar, medtem ko dolžnica trdi, da ji pokojninski zavod od pokojninskih prejemkov odteguje na podlagi sodne prepovedi določene zneske že od junija 1991. Glede na takšne izjave strank bi sodišče prve stopnje moralo opraviti narok, tam pa v navzočnosti obeh strank razčistiti, ali ni že mogoče dolžni znesek plačan. Seveda pa bo moral pokojninski zavod dati zahtevana pojasnila sodišču in je nerazumljivo, da ostajajo zahteve sodišča brez odgovora. Pri nadaljnjem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo pribaviti tudi vse izvršilne zadeve, ki so v teku med obema stankama in nato ugotoviti, kako poteka izvršba in kateri od dolžnih zneskov je eventuelno že plačan, ali pa je bil plačan celo pred pravnomočnostjo izvršilnega naslova. Šele, ko bo dejansko stanje popolno ugotovljeno, bo sodišče prve stopnje o zadevi lahko pravilno odločilo.
Zaradi navedenih razlogov sodišče druge stopnje meni ,da je potrebno izpodbijani sklep razveljaviti, ker bo moralo sodišče prve stopnje sporna vprašanja najprej skušati razčistiti na naroku in to v navzočnosti obeh strank ter ob pregledu vseh izvršilnih zadev, ki so v teku.
Skladno s takšno odločitvijo je sodišče druge stopnje sklenilo, da se bo o pritožbenih stroških odločalo s končno odločbo.