Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da A. skupina policistov, napotena v Republiko Severno Makedonijo, ne predstavlja notranje organizacijske enote glede na Uredbo o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa je dolžna v roku 8 dni plačati stroške pritožbenega postopka v višini 153,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev sklepa št. ... z dne 23. 3. 2020 in sklepa št. ... z dne 14. 5. 2020, za plačilo zneska v višini 39,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 4. 2019 dalje in zneska 59,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 5. 2019 dalje ter predsodnih stroškov v višini 201,59 EUR (I. točka izreka). Tožniku je naložilo, da toženki povrne stroške postopka v znesku 550,80 EUR (II. točka izreka) in odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Tožnik se pritožuje zoper navedeno sodbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sodbe in ugoditev zahtevku, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek. Navaja, da je toženka kader za realizacijo Protokola med Ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije in Ministrstvom za notranje zadeve Republike Severne Makedonije zagotavljala z mesečnimi izmenami. Tožnik je bil določen za A. skupino slovenskih policistov, torej za izmeno, zato je bil upravičen do plačila položajnega dodatka. Materialnopravna presoja sodišča, da A. skupina ne izpolnjuje pogojev Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence za notranjo organizacijsko enoto, je napačna. Sodišče se ni opredelilo do tega, zakaj se dokument Generalne policijske uprave, Službe A., št. ... z dne 1. 3. 2019 ne šteje za drugi akt delodajalca v smislu drugega odstavka 2. člena Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence. Sodišče tudi ni obrazložilo zakaj se A. skupina ne šteje za izmeno. Napačen je tudi materialnopravni zaključek, da tožnik ni upravičen do dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. Res se je od tožnika pričakovalo, da bo opravljal delo vodje napotenih policistov, kar je tudi počel, vendar je prav s tem opravil povečan obseg dela. Dodatna dela je opravljal vsak dan in ne le enkrat na teden, ko se je udeležil koordinacijskih sestankov vodij kontingenta, za kar je dobil izplačane nadure. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Toženka v obrazloženem odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbi tožnika in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Tožnik je bil za čas od 20. 3. 2019 do 19. 4. 2019 napoten v Republiko Severno Makedonijo v okviru pomoči pri upravljanju s povečanimi migracijskimi tokovi, in sicer kot vodja A. skupine napotenih policistov. Tožnik je zaradi navedene napotitve zahteval plačilo položajnega dodatka, ker je zatrjeval, da je bil vodja notranje organizacijske enote oziroma izmene.

7. Javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta, skladno s prvim odstavkom 24. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 42/2002 in nasl.) pripada položajni dodatek. Kriterije za določitev višine dodatka glede na tretji odstavek 24. člena ZSPJS določa Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Uredba; Ur. l. RS, št. 58/2010 in nasl.). Skladno z drugim odstavkom 3. člena Uredbe se kot notranja organizacijska enota šteje enota, ki je kot taka določena z zakonom, podzakonskim aktom ali s splošnim ali drugim aktom delodajalca, v kateri se izvršuje naloge v zaključenem procesu dela oziroma na zaključenem delovnem področju. Kot notranja organizacijska enota pa se šteje tudi izmena, kadar je za vodenje izmene določen vodja.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da A. skupina policistov, napotena v Republiko Severno Makedonijo, ne predstavlja notranje organizacijske enote glede na Uredbo. Dokument generalne policijske uprave, Službe A., št. ... z dne 1. 3. 2019, s katerim je bil tožnik napoten na ozemlje Republike Severne Makedonije, ne predstavlja akta delodajalca o ustanovitvi notranje organizacijske enote. Dopis z dne 1. 3. 2019 je akt o napotitvi, kjer so pojasnjeni razlogi za napotitev policistov, navedeno je koga se napotuje, kakšne so naloge napotenih policistov, opredeljuje se do logističnih in stroškovnih vidikov napotitve, ne vzpostavlja pa notranje organizacijske enote. Tudi zakon, podzakonski akt in splošni akti toženke A. skupine ne določajo kot notranje organizacijske enote. Prav tako A. skupina ne izpolnjuje pogojev za izmeno, kot je to sodišče prve stopnje pojasnilo v 15. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Skupina, ki jo je vodil tožnik, ne izpolnjuje pogojev za določitev izmene, kot jih opredeljuje dokument toženke Položajni dodatek za vodenje – dopolnitev usmeritve z dne 21. 1. 20211. Ker tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje položajnega dodatka iz 24. člena ZSPJS in Uredbe, je sodišče prve stopnje njegov zahtevek iz tega naslova utemeljeno zavrnilo.

9. Pritožba neutemeljeno nasprotuje tudi odločitvi sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za plačilo dodatka iz naslova delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela. Javnemu uslužbencu se lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna (22.e člen ZSPJS). Sodna praksa je izoblikovala jasno stališče, da pripada del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega javnemu uslužbencu, ki preseže pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, pri čemer zgolj opravljanje nalog iz delokroga drugega delovnega mesta ne pomeni, da je javni uslužbenec presegel pričakovane rezultate dela.1

10. Tožnik je bil napoten na območje Republike Severne Makedonije kot vodja A. skupine policistov, posledično se je od njega pričakovalo, da bo opravljal naloge vodje policistov, kar pomeni, da ni presegel pričakovani obseg dela, čeprav je dnevno opravljal delo vodje. Poleg tega je tožnik zatrjeval, da je do delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela upravičen, ker toženka ni napotila vodje skupine, zato je moral te naloge opravljati tožnik, saj iz predloženih dokazov izhaja, da je bil prav tožnik napoten kot vodja in je torej opravljal naloge, ki so se od njega pričakovale.

11. Ker je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo položajnega dodatka oziroma delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, je posledično pravilna tudi odločitev o zavrnitvi stroškov presodnega postopka in stroškov sodnega postopka.

12. Ker niso podani s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zoper sodbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške, toženki pa je dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je toženki, upoštevaje Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.), priznalo 250 točk za sestavo odgovora na pritožbo in 5 točk materialnih stroškov, skupaj 255 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 153,00 EUR. Navedene stroške mora tožnik povrniti toženki v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje.

1 Prim. VIII Ips 56/2020, VIII Ips 55/2021.