Jedro

Prav vprašanje, kdo v socialnih sporih o pravici do in iz socialnih zavarovanj trpi stroške postopka, je v ZDSS-1 določeno drugače kot v ZPP. Tako je v 68. členu izrecno določeno, da v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka (prvi odstavek). Stranka mora nasprotni stranki povrniti stroške le, če jih je povzročila z zavlačevanjem postopka, zavajanjem sodišča ali kako drugače po svoji krivdi, ali če so nastali po naključju, ki se je njej primerilo (tretji odstavek). Gre za odstop od splošnega pravila o priznavanju stroškov postopka, ki ga določa ZPP, zaradi česar je pri odločanju o stroških postopka, glede na to, da gre v konkretnem primeru za spor o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti, tudi za primer umika tožbe, potrebno uporabiti določbo 68. člena ZDSS-1 in ne določbe prvega odstavka 158. člena ZPP. Torej tudi v primeru, ko gre za umik tožbe tožeča stranka ni dolžna toženi stranki povrniti stroškov postopka, ampak svoje stroške krije zavod oziroma tožena stranka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se II. točka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da tožena stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo (I. točka izreka). Obenem je sklenilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 163,86 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Sklicuje se na 68. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) in poudarja, da v socialnih sporih velja, da do povračila stroškov tožena stranka ni nikoli upravičena, saj zavod krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, torej tudi v primeru umika. Taka določba ZDSS-1 je v razmerju do določila 158. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP), na katero se sklicuje sodišče, specialna. Zato tožnica stroškov postopka v tej pravdi toženi stranki ni dolžna povrniti. Iz navedenega razloga bi moralo sodišče prve stopnje toženkin zahtevek za povračilo stroškov, kot neutemeljen zavrniti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja nepravilno uporabilo materialno pravo.

5. V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožnica, ki je umaknila tožbo, dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka.

6. Bistveno za odgovor na to vprašanje je, da gre v obravnavanem primeru za spor o pravici do in iz socialnega zavarovanja, konkretno za spor o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti (3.a točka prvega odstavka 7. člena ZDSS-1). Tožnica je namreč vložila tožbo zaradi njenega neupravičenega izbrisa iz evidence brezposelnih oseb.

7. V postopku v delovnih in socialnih sporih se glede na 19. člen ZDSS-1 uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. To pomeni, da se v teh postopkih primarno uporabljajo določbe ZDSS-1, če v tem zakonu določeno vprašanje ni urejeno, pa se uporablja ZPP.

8. Prav vprašanje, kdo v socialnih sporih o pravici do in iz socialnih zavarovanj trpi stroške postopka, je v ZDSS-1 določeno drugače kot v ZPP. Tako je v 68. členu izrecno določeno, da v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka (prvi odstavek). Stranka mora nasprotni stranki povrniti stroške le, če jih je povzročila z zavlačevanjem postopka, zavajanjem sodišča ali kako drugače po svoji krivdi, ali če so nastali po naključju, ki se je njej primerilo (tretji odstavek).

9. Gre za odstop od splošnega pravila o priznavanju stroškov postopka, ki ga določa ZPP, zaradi česar je pri odločanju o stroških postopka, glede na to, da gre v konkretnem primeru za spor o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti, tudi za primer umika tožbe, potrebno uporabiti določbo 68. člena ZDSS-1 in ne določbe prvega odstavka 158. člena ZPP. Torej tudi v primeru, ko gre za umik tožbe tožeča stranka ni dolžna toženi stranki povrniti stroškov postopka, ampak svoje stroške krije zavod oziroma tožena stranka.

10. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi ugodilo in skladno s tretjo točko 365. člena ZPP sklep v izpodbijanem delu spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka.