Jedro

Z začetkom stečaja nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe pride do prekinitve izvršbe, ki jo je dovoljeno nadaljevati (samo) na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Pri nadaljevanju izvršbe v dobro stečajne mase je pri tem treba razlikovati med procesnim vprašanjem nadaljevanja izvršbe in s tem v zvezi s procesnim položajem stranke na eni strani ter aktivno legitimacijo novega upnika v materialnem smislu na drugi strani. Stečajni upravitelj je pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišču posredoval predlog za nadaljevanje izvršbe, s čimer je odpadla ovira za procesno nadaljevanje prekinjenega postopka, saj je stečajni upravitelj že z vložitvijo predloga prevzel postopek. Vendar pa tak predlog za nadaljevanje izvršbe v dobro stečajne mase obenem predstavlja tudi predlog za spremembo upnika, o katerem mora odločiti sodišče prve stopnje.

Izrek

I. Pritožbi dolžnice zoper I. in II. točko izreka in pritožbi stečajnega upravitelja zoper I. točko izreka se ugodi in se sklep v tem delu razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožba dolžnice zoper III. točko izreka se zavrže. III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje - izvršbo, dovoljeno s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 8026/2006 z dne 10. 3. 2008, nadaljevalo zoper družbenico izbrisanega dolžnika, to je: A. A., Ljubljana (prvi odstavek); - in sicer z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Črnomlju, pri nepremičninah dolžnice: parc. št. 1 k. o. X do 1/1, parc. št. 2 k. o. X do 1/1, parc. št. 3 k. o. X do 1/1, parc. št. 4 k. o. X do 1/1, parc. št. 5 k. o. X do 1/1, parc. št. 6 k. o. X do 1/1, parc. št. 7 k. o. X1 do 1/1, parc. št. 8 k. o. X1 do 1/1, parc. št. 9 k. o. X1 do 1/1, parc. št. 10 k. o. X1 do 1/1, parc. št. 11 k. o. X1 do 1/1, parc. št. 12 k. o. X2 do 1/1, parc. št. 13 k. o. X2 do 1/1, parc. št. 14 k. o. X2 do 1/1, parc. št. 15 k. o. X2 do 1/1, parc. št. 16 k. o. X do 1/1, in z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani, pri nepremičnini dolžnika, pri posameznem delu št.1 v stavbi št. 1 k. o. X3, do ½ (drugi odstavek); - z ugotovitvijo vrednosti navedenih nepremičnin ter po pravnomočnosti sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnin, s prodajo in poplačilom upnika iz zneska, pridobljenega s prodajo, na transakcijski račun upnika št. SI00 0000 0000 0000 000, odprt pri Banki X d.d. (tretji odstavek) (I. točka izreka).

Sklenilo je še, da Okrajno sodišče v Črnomlju ni krajevno pristojno za opravo izvršbe 1/2-ice posameznega dela št. 1 v stavbi št. 1 k. o. X3, last dolžnice, ter da bo zadeva po pravnomočnosti sklepa glede navedene nepremičnine odstopljena v opravo izvršbe krajevno pristojnemu sodišču Okrajnemu sodišču v Ljubljani (II. točka izreka). V delu, ki se nanaša na rubež, cenitev in prodajo nepremičnin parc. št. 17 in 18, obe k. o. X, pa je predlog za izvršbo zavrnilo (III. točka izreka).

2. Dolžnica v pritožbi po svojem pooblaščencu sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov, ter obenem podredno vlaga ugovor na podlagi 55., 56. in 56.a člena ZIZ. Uveljavlja, da je upnikova terjatev prenehala, prenehala pa je tudi njegova aktivna legitimacija, preventivno pa tudi to, da so obresti na terjatev že dosegle glavnico. Predlaga razveljavitev sklepa in priglaša stroške pritožbe.

Stečajni upravitelj v pritožbi sklep izpodbija v delu, ki se nanaša na nadaljevanje izvršbe v dobro upnika P. d.d. s poplačilom na njegov TRR, namesto v dobro stečajne mase s poplačilom na fiduciarni TRR stečajnega upravitelja. Predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje z navodilom, naj izda sklep o izvršbi, ki se glasi v dobro stečajne mase.

3. Dolžnica v odgovoru na pritožbo prvotnega dolžnika (oziroma stečajnega upravitelja) po svojem pooblaščencu zatrjuje, da pritožnik nima pravne podlage za vstop v postopek, saj bi bilo treba predlog upnika za vstop zavrniti, stečajni upravitelj pa je zahtevek za nadaljevanje postopka podal šele 9. 6. 2015, kar je glede na 442. člen ZFPPIPP prepozno. Predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba dolžnice delno ni dovoljena, delno pa je utemeljena, pritožba stečajnega upravitelja pa je utemeljena.

5. Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je tudi pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Pritožnik ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je zanj izdana neugodna odločba. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v III. točki izreka upnikov predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na rubež, cenitev in prodajo nepremičnin parc. št. 17 in 18, obe k. o. X, zavrnilo, kar je dolžnici v korist in zato zanjo ne predstavlja neugodne odločitve. Iz navedenega sledi, da dolžnica kot pritožnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper III. točko izreka izpodbijanega sklepa, zato njena pritožba v tem delu ni dovoljena. Glede na navedeno je višje sodišče dolžničino pritožbo zoper III. točko izreka sklepa zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6. V preostalem delu je višje sodišče pritožbo dolžnice zoper I. in II. točko izreka obravnavalo skupaj s pritožbo stečajnega upravitelja, ki izpodbija I. točko izreka, ter izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7. V obravnavanem primeru je zaradi izbrisa prvotnega dolžnika, gospodarske družbe T. d.o.o., Ljubljana, iz sodnega registra 22. 6. 2011 prišlo do prekinitve postopka izvršbe po samem zakonu (3. točka prvega odstavka in drugi odstavek 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Prvotni upnik (P. d.d.) je z vlogo z dne 13. 10. 2011 predlagal nadaljevanje izvršbe zoper družbenika prvotnega dolžnika (dolžnico in družbo K. d.o.o), med drugim tudi na dolžničine nepremičnine. Pred odločitvijo o upnikovem predlogu se je nad najdenim premoženjem prvotnega dolžnika dne 12. 11. 2012 s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St .../2012 začel stečajni postopek. Stečajni upravitelj je z vlogo z dne 9. 6. 2015 sodišče obvestil, da prevzema izvršilni postopek in sodišču prve stopnje predlagal, naj se izvršba opravi v dobro stečajne mase na fiduciarni račun upravitelja.

8. Po določbi drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 350. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnikov uveljavljati zahtevke do osebno odgovornih družbenikov na podlagi njihove odgovornosti za obveznosti pravne osebe – stečajnega dolžnika, po določbi tretjega odstavka v zvezi s prvim odstavkom istega člena pa to pravico pridobi stečajni upravitelj za račun stečajne mase. Postopki izvršbe in zavarovanja glede teh terjatev, ki so bili začeti pred začetkom stečajnega postopka, se prekinejo in jih je dovoljeno nadaljevati samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase, izvršilno sodišče pa dovoli in opravi izvršbo za izterjavo terjatve v dobro stečajne mase tudi, če stečajni dolžnik ali njegova stečajna masa v izvršilnem naslovu za izterjavo te terjatve ni označena kot upnik (tretji in četrti odstavek 351. člena ZFPPIPP). Navedene določbe se smiselno uporabljajo tudi za stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe (šesti odstavek 443. člena ZFPPIPP).

9. Glede na navedeno zakonsko podlago dolžnica v pritožbi ob sklicevanju na določbo drugega odstavka 350. člena v zvezi s šestim odstavkom 443. člena ZFPPIPP utemeljeno opozarja, da prvotni upnik v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bil (več) aktivno legitimiran za nadaljevanje predmetnega izvršilnega postopka. Ne glede na to, da je v konkretnem primeru upnik (P. d.d.) 13. 10. 2011 pravilno vložil predlog za nadaljevanje izvršbe na podlagi šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP zoper dolžnico kot družbenico izbrisane družbe – prvotnega dolžnika, se je namreč procesno upravičeni predlagatelj z začetkom stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe spremenil. Od tega trenutka dalje ima pravico to terjatev v izvršilnem postopku uveljavljati le stečajni upravitelj za račun stečajne mase, upnik pa jo lahko uveljavlja le še na poseben način, s prijavo terjatev v stečajnem postopku. Dolžnica ima zato že iz tega razloga prav, da sodišče prve stopnje ne bi smelo nadaljevati izvršbe zoper dolžnico kot družbenico prvotnega dolžnika v korist prvotnega upnika.

10. Kot v pritožbi opozarja stečajni upravitelj, pa je pri odločanju o nadaljevanju izvršbe treba upoštevati, da je z začetkom stečaja nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe prišlo do prekinitve izvršbe, ki jo je dovoljeno nadaljevati (samo) na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase (tretji odstavek 351. člena ZFPPIPP). Pri nadaljevanju izvršbe v dobro stečajne mase je pri tem treba razlikovati med procesnim vprašanjem nadaljevanja izvršbe in s tem v zvezi s procesnim položajem stranke na eni strani ter aktivno legitimacijo novega upnika v materialnem smislu na drugi strani. Stečajni upravitelj v zvezi s tem v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je 9. 6. 2015 (torej pred izdajo izpodbijanega sklepa) sodišču posredoval predlog za nadaljevanje izvršbe. Ob smiselni uporabi prvega odstavka 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je s tem odpadla ovira za procesno nadaljevanje prekinjenega postopka, saj je stečajni upravitelj že z vložitvijo predloga prevzel postopek. Vendar pa tak predlog za nadaljevanje izvršbe v dobro stečajne mase, za kar se v pritožbi zavzema upravitelj, obenem predstavlja tudi predlog za spremembo upnika v smislu določbe tretjega odstavka 24. člena ZIZ na podlagi določb tretjega odstavka 350. in tretjega odstavka 351. člena ZFPPIPP, o katerem mora odločiti sodišče prve stopnje.

11. Ker sodišče prve stopnje vsega navedenega pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo, temveč je nadaljevanje izvršbe zoper dolžnico kot družbenico prvotnega dolžnika dopustilo na predlog osebe, ki v času odločanja sodišča prve stopnje ni bila več procesno aktivno legitimirana stranka za nadaljevanje izvršilnega postopka, je višje sodišče pritožbi dolžnice in stečajnega upravitelja zoper odločitev o nadaljevanju izvršbe zoper novo dolžnico (I. točka izreka izpodbijanega sklepa) že iz tega razloga ugodilo in I. točko izreka izpodbijanega sklepa razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP V zvezi s 15. členom ZIZ).

12. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje o predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom zoper novo dolžnico glede na stanje zadeve ponovno odloči, pri tem pa naj upošteva, da gre ne glede na to, da se izvršba na različna izvršilna sredstva vodi v ločenih spisih (poleg predloženega spisa še v zadevi Ig 8026/2006 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani), za enovit izvršilni postopek,(1) namenjen izterjavi ene same (iste) terjatve.

13. Ostale pritožbene navedbe, s katerimi dolžnica izpodbija odločitev o nadaljevanju izvršbe, glede na razloge višjega sodišča in glede na sprejeto odločitev niso odločilne za preizkus izpodbijanega sklepa, zato nanje ni treba posebej odgovarjati.

14. Razveljavitev II. točke izreka izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje tudi v tem delu v nov postopek je posledica razveljavitve sklepa o nadaljevanju izvršbe zoper dolžnico, saj je odstop zadeve glede posameznega dela št. 1 v stavbi 1 k. o. X3, do ½, v opravo izvršbe Okrajnemu sodišču v Ljubljani z razveljavitvijo odločitve o nadaljevanju izvršbe zoper dolžnico izgubil svoj pomen.

15. Višje sodišče je odločitev o priglašenih pritožbenih stroških dolžnice za pritožbo in odgovor na pritožbo stečajnega upravitelja pridržalo za odločitev v končni odločbi na podlagi tretjega in četrtega četrtega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1): Dejstvo, da se izvršba na nepremičnino vodi v tehnično ločenem izvršilnem spisu (In zadeva) je posledica takrat veljavne ureditve Sodnega reda (tedaj veljavni drugi odstavek 300.a člena). Sedaj veljavna ureditev, vpeljana s Spremembami in dopolnitvami Sodnega reda (Uradni list RS, št. 15-513/2015), te tehnične ločitve niti ne pozna več, saj je bila uporaba In vpisnika opuščena (primerjaj, nova 276. in 300.a člen Sodnega reda).