Jedro

ZPP dopušča udeležbo v postopku vsakomur, kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank. Pravni interes v smislu te določbe je podan, kadar je intervenient do stranke, ki se ji pridruži ali do predmeta spora v takšnem pravnem razmerju, da bi odločba, ki bi bila za stranko neugodna, kakorkoli škodljivo vplivala na položaj intervenienta.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se dopusti stranska intervencija družbe A. d.o.o., in družbe B. d.o.o., na strani tožene stranke.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni dovolilo stranske intervencije družbama A. d.o.o., in B. d.o.o., na strani tožene stranke.

2. Zoper naveden sklep vlagata pravočasni pritožbi družbi B. d.o.o. in A. d.o.o. po pooblaščencih. Pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbama ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dopusti stransko intervencijo obeh predlagateljev na strani tožene stranke, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in odločanje o predlogu za dopustitev intervencije vrne sodišču prve stopnje, v vsakem primeru pa tožeči stranki naloži stroške obeh pritožb. B. d.o.o. v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Navaja, da sicer pravilno razlogovanje sodišča glede načina, na katerega je ta postopek treba zaključiti, torej z zavrnitvijo zahtevka tožeče stranke na ugotovitev lastninske pravice, pritožnici še ne zagotavlja, da bo do takšnega zaključka postopka tudi dejansko prišlo. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da tožeča stranka pravilnosti takšnega stališča sodišča še ni priznala in svojega zahtevka še ni spremenila, temveč še vedno vztraja pri ugotovitvi lastninske pravice pri predmetnih nepremičninah. Če bo tako tudi v nadaljevanju, bo za svoje vztrajanje podala trditve, ki ga naj dejansko in pravno utemeljijo. Tem navedbam se pritožnica želi upirati in poskrbeti, da bo imelo sodišče na voljo vso potrebno gradivo (trditve in dokaze ter pravno argumentacijo), kar naj mu v končni fazi omogoči pravilno uporabo materialnega prava, na katero se sedaj sklicuje. Dodatno želi preprečiti, da bi v predmetnem postopku prišlo do nedovoljenih razpolaganj z zahtevkom. Takšna razpolaganja mora sodišče preprečiti že po uradni dolžnosti, vendar je pri tem omejeno s poznavanjem dejanskih okoliščin spora. Ker je intervenient s temi izdatno seznanjen, saj je eden največjih upnikov in je v stečajnem postopku udeležen in aktiven že vrsto let, kar še posebej velja za prodajo predmetnega kamnoloma, bo lahko s svojo udeležbo v postopku sodišču podal potrebne informacije, ki naj preprečijo morebitne poskuse nedovoljenega razpolaganja z zahtevki.

A. d.o.o. uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP. Navaja, da mu sodišče ne more odrekati intervencijskega interesa s prejudiciranjem odločitve v tem sporu. Sodišče ne sme odreči pravnega interesa pritožniku z argumentom, da je s prodajo nepremičnin v stečajnem postopku lastninska pravica tožeče stranke prenehala, da je posledično tožeča stranka izgubila varstvo po splošnih pravilih civilnega (stvarnega) prava, v posledici česar je potrebno tožbeni zahtevek zavrniti, zaradi česar ne more priti do realizacije 5.5. točke Pogodbe o prodaji premoženja z dne 19. 7. 2021 in posega v pravni položaj pritožnika. Sodišče ne bi smelo pravnega interesa pritožnika ocenjevati glede na prognozo razpleta spora in glede na njegov predviden izid. Sodišče bi lahko kvečjemu že v tej fazi zavrnilo tožbeni zahtevek. V primeru zavrnitve tožbenega zahtevka res ne bi prišlo do izpolnitve dejanskega stanja, o katerem govori Pogodba o prodaji premoženja z dne 19. 7. 2021 v 5.5. točki, kar pa ne velja za primer, da bi bilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke v tem sporu ugodeno. Opozarja na specifiko primera, ki je v tem, da je bilo nepremično premoženje, ki je predmet te pravde, v stečajnem postopku prodano, da je že izdan sklep o vstopu kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika, da je že v teku zemljiškoknjižna izvedba sklepa, na podlagi katerega bodo iz zemljiške knjige izbrisana realna zavarovanja terjatev pritožnika, ter da Pogodba o prodaji premoženja z dne 19. 7. 2021 v 5.5. točki v primeru uspeha tožeče stranke v tem sporu predvideva prenos lastninske pravice na vtoževanih nepremičninah v korist tožeče stranke ter vračanje sorazmernega dela kupnine, ki odpade na te nepremičnine, nazaj kupcu. Slednje pomeni, da v primeru uspeha tožeče stranke v tej pravdi, nepremičnine gotovo ne bi bile prenesene skupaj s hipotekami, kot to v izpodbijanem sklepu razlaga sodišče, saj bodo hipoteke iz zemljiške knjige izbrisane z dnem učinkovanja zaznambe stečaja. Iz navedenega sledi, da sklep sodišča, da pritožnik ne more biti oškodovan, ni pravilen. Ker pa do pravnomočne razsodbe ne more biti jasno, ali bo tožbeni zahtevek zavrnjen, je nujno potrebno, da se pritožniku dopusti udeležba v postopku. V primeru materialnopravno nepravilne odločitve bi bilo ireverzibilno poseženo v njegov pravni položaj upnika s prednostno poplačilno pravico, s tem ko se ne bi mogel poplačati ne iz iztrženega sorazmernega dela kupnine, saj bi bila ta vrnjena kupcu, prav tako pa zaradi izbrisa realnih zavarovanj s prenesenih nepremičnin tudi ne iz prodaje prenesenih nepremičnin. Izpostavlja tudi, da je sodišče zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče zavzelo stališče, da osebi, ki meni, da je imela lastninsko pravico, ostane le še obligacijski zahtevek, zoper nikogar več pa ne more uveljaviti zahtevka v zvezi z obstojem lastninske oziroma izločitvene pravice. Kljub temu pa sodišče v zadnji povedi 9. točke zapiše, da tožeča stranka z morebitnim uspehom v tem postopku ne bo posegla v njun pravni položaj oziroma v njuno poplačilno pravico, ki je priznana v stečajnem postopku in jo lahko v tem okviru predlagatelja tudi uveljavljata. Gre za popolnoma nasprotno razlogovanje sodišča obrazložitvi, kot izhaja iz preostalega dela 9. točke izpodbijanega sklepa. Navedeno pomeni, da sodišče svojo odločitev obrazlaga z argumenti, ki so v nasprotju eden z drugim in drug drugega izključujejo. Pritožnik nadalje meni, da je sodišče neupravičeno poseglo v načelo enakega varstva pravic. Navaja, da iz sodne prakse izhaja, da je v podobnih položajih sodišče udeležbo stranskih intervenientov v postopku dopustilo (sklep VSL I Cp 2185/2017 z dne 14. 12. 2017, VSL I Cpg 253/2016 z dne 7. 12. 2016 in VSL I Cpg 304/2019 z dne 28. 5. 2019), zato je prekršena pravica do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave Republike Slovenije, ki se na področju sodnih postopkov izraža kot pravica do enakega varstva pravic po 22. členu URS.

3. Tožena stranka je v podanem odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbi družbe A. d.o.o., se zavzemala za njeno zavrnitev in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki (prvi odstavek 199. člena ZPP). Intervenient lahko vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo (drugi odstavek 199. člena ZPP).

6. ZPP tako dopušča udeležbo v postopku vsakomur, kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank. Pravni interes v smislu te določbe je podan, kadar je intervenient do stranke, ki se ji pridruži ali do predmeta spora v takšnem pravnem razmerju, da bi odločba, ki bi bila za stranko neugodna, kakorkoli škodljivo vplivala na položaj intervenienta.

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da pritožnika s predmetnim postopkom ne moreta biti oškodovana, zato pravnega interesa za udeležbo v postopku nimata.

8. Po presoji pritožbenega sodišča je naveden zaključek sodišča prve stopnje materialnopravno napačen. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je v predmetni zadevi tožeča stranka vložila tožbo na ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah, na katerih imata pritožnika v stečajnem postopku nad toženo stranko priznane ločitvene pravice. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pritožnika v utemeljitev stranske intervencije trdila in izkazovala, da so bile nepremičnine, ki so predmet tega postopka, na podlagi Pogodbe o prodaji premoženja (poslovne celote) z dne 19. 7. 2021 (Pogodba) v stečajnem postopku prodane kupcu družbi C. d.o.o. iz V. in da je po plačani kupnini stečajno sodišče izdalo sklep o vstopu kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika z dne 18. 10. 2021, s katerim je skladno z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) na kupca prešla lastninska pravica, pravice tretjih, med drugim tudi ločitvene pravice pritožnikov, pa so prenehale. Navajala sta, da bi se poseglo v njuno poplačilno pravico, saj bi bila v primeru uspeha tožeče stranke v tem pravdnem postopku upoštevajoč določilo 5.5. točke Pogodbe kupnina vrnjena kupcu, zato se iz nje ne bi mogla poplačati, prav tako pa zaradi izbrisa ločitvenih pravic tudi ne iz nepremičnin in bi tako izgubila pravico, da se pred drugimi upniki poplačata iz premoženja, na katerem imata priznane ločitvene pravice.

9. S temi navedbami pa sta pritožnika po presoji sodišča druge stopnje izkazala pravni interes za udeležbo v tem postopku, saj sta zatrjevala v čem in kako bi bila oškodovana, če bi sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku ugodilo. To pa pomeni, da je interes pritožnikov sodelovati v tej pravdi utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katera vsebinsko lahko posredno vpliva tudi na njun pravni položaj.

10. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru s strani pritožnikov predlagano stransko intervencijo zavrnilo, ker je presodilo, da zaradi prodaje nepremičnin v postopku stečaja tožeča stranka nima več zahtevka na ugotovitev lastninske pravice, ampak ima glede na določilo petega odstavka 299. člena ZFPPIPP1 le še zahtevek, da se ji izplača denarni znesek, dosežen s prodajo premoženja, zmanjšan za stroške prodaje. Po presoji sodišča prve stopnje posledično tako do vrnitve kupnine, kot je predvidena za primer ugoditve tožbenemu zahtevku po 5.5. točki Pogodbe, ne more priti. Kot pravilno pritožbeno izpostavljata pritožnika, sodišče prve stopnje njunega pravnega interesa ne bi smelo presojati glede na prognozo razpleta spora in glede na njegov predviden izid ocenjevati, ali lahko pride do posega v pravni položaj pritožnikov. Sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku še ni odločilo, zato ni gotovo, ali bo tožbeni zahtevek na koncu z odločbo o glavni stvari zavrnjen. Pritožnika sta udeležbo na strani tožene stranke utemeljevala ravno z interesom, da sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice zavrne, ker bosta v nasprotnem primeru glede na določilo Pogodbe, ki v takem primeru predvideva vrnitev kupnine kupcu, oškodovana. O tožbenem zahtevku pa sodišče prve stopnje še ni odločilo, zato jima mora biti dana možnost, da kot intervenienta varujeta svoj pravni interes na strani tožene stranke v predmetnem postopku.

11. Sodišče druge stopnje ob pritožbenih navedbah družbe A. d.o.o. še pojasnjuje, da ni utemeljen pritožbeni očitek o zagrešeni bistveni kršitvi postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje je namreč kljub v pritožbi izpostavljenem zapisu v zadnji povedi 9. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa mogoče preizkusiti, v tem delu gre le za pravno stališče sodišča prve stopnje, ki pa je zmotno.

12. Pritožbeno sodišče je po obrazloženem utemeljenima pritožbama ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se pritožnikoma dovoli predlagana udeležba na strani tožene stranke v tem pravdnem postopku (3. točka 365. člena ZPP).

13. O zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (četrti odstavek 163. člena ZPP), zato je sodišče druge stopnje sklenilo, da bo o stroških tega pritožbenega postopka odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

1 Peti odstavek 299. člena ZFPPIPP določa: Če v primeru iz četrtega odstavka tega člena upravitelj v skladu s tem zakonom proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo.