Posredovanje podatkov detektivom

Datum

18.05.2026

Številka

07120-1/2026/213

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Upravne enote

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede dopustnosti posredovanja podatkov detektivom.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Obrazložitev

Obseg pridobivanja osebnih podatkov iz evidenc v skladu s 37. členom ZDD-2 je določen oziroma omejen na način, da lahko detektiv pridobiva osebne podatke le v obsegu, ki ga določa ZDD-2 ali drug zakon, v preostalem delu pa le v obsegu, do katerih je upravičen naročnik.

Zakonskih pooblastil detektiva namreč nikakor ne gre tolmačiti na način, da bi ta lahko ogrožal zakonsko ali ustavno varovane pravice posameznikov oziroma da bi lahko detektiv izvajal določene aktivnosti oziroma obdelave osebnih podatkov, ki jih sam naročnik zakonito ne sme.

V 37. členu ZDD-2 je jasno določeno, katere osebne podatke lahko pridobi detektiv in iz katerih zbirk osebnih podatkov.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave (v konkretnem primeru posredovanja) osebnih podatkov v konkretnem primeru. Presoja glede zakonitosti oziroma ustreznosti obdelave je na vsakem upravljavcu posebej.

IP pritrjuje, da 37. člen ZDD-2 vzpostavlja dve alternativni pravni podlagi za pridobivanje podatkov s strani detektiva, ob tem pa poudarja, da tudi iz mnenja IP, ki ste ga priložili vašemu zaprosilu za mnenje, izhaja (še posebej iz zadnjega odstavka), da detektiv na podlagi 37. člena ZDD-2 ne sme zbirati podatkov iz evidenc, če do tega ni upravičen naročnik, ki je nanj prenesel to pooblastilo, ali če tega izrecno ne določa ZDD-2 ali drug zakon (tak zakon pa mora biti skladen z Ustavo). Obseg pridobivanja osebnih podatkov iz evidenc v skladu s 37. členom ZDD-2 je torej določen oziroma omejen na način, da lahko detektiv pridobiva osebne podatke le v obsegu, ki ga določa ZDD-2 ali drug zakon, v preostalem delu pa le v obsegu, do katerih je upravičen naročnik. Zakonskih pooblastil detektiva namreč nikakor ne gre tolmačiti na način, da bi ta lahko ogrožal zakonsko ali ustavno varovane pravice posameznikov oziroma da bi lahko detektiv izvajal določene aktivnosti oziroma obdelave osebnih podatkov, ki jih sam naročnik zakonito ne sme. V 37. členu ZDD-2 je tudi jasno določeno, katere osebne podatke lahko pridobi detektiv in iz katerih zbirk osebnih podatkov. ZDD-2 tako ne določa osebnih podatkov, ki bi jih lahko detektiv v primeru, da pravno podlago za pridobitev podatkov predstavlja upravičenje naročnika, pridobil izven upravičenja naročnika, ampak je vezan na ta upravičenja.

IP pojasnjuje tudi, da Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 - ZIUPOPDVE, 119/21 - ZČmlS-A, 202/21 - odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS, 70/25 – ZUTD-I; v nadaljevanju: ZDR-1) v 48. členu določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Zbiranje podatkov o delavcu s strani delodajalca je torej možno, če je kontrola bolniškega staleža, uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo ali druga z delovnim razmerjem povezana obdelava osebnih podatkov potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Kršenje bolniškega staleža, zloraba uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in druge disciplinske kršitve so namreč pod določenimi pogoji lahko razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delo detektivov, ki jih delodajalci lahko za izvajanje kontrole delodajalci najamejo, ureja ZDD-2, ki v 33. členu določa, da detektiv opravlja svoje delo na podlagi pisnega pooblastila, ki določa njegovo delovno področje, namen in obseg. Dalje v 36. členu določa, da detektiv lahko pridobiva informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, in od drugih oseb, ki s podatki razpolagajo, če so jih pripravljene dati prostovoljno, ter iz javno dostopnih virov. Drugi odstavek istega člena določa, da ima detektiv ne glede na prejšnji odstavek v okviru pooblastila naročnika za izvedbo nadzora zaradi ugotavljanja zlorabe pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe pravico pridobiti navodilo o ravnanju osebe pod nadzorom v času zadržanosti od dela, ne sme pa se seznaniti o podrobnostih glede zdravstvene dokumentacije. Navodila o ravnanju osebe pod nadzorom je detektivu dolžan posredovati osebni zdravnik. Detektiv torej v skladu s tem lahko obdeluje podatke o navodilih zdravnika in podatku o predvidenem času odsotnosti.

IP sklepno ponavlja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov in kako naj to posredovanje poteka, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov (v konkretnem primeru vaša UE), ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo. IP se v mnenju ne more in ne sme postaviti v vlogo odločevalca (razsojevalca) v posameznih primerih in odločiti o upravičenosti posredovanja podatkov ali celo odrediti/prepovedati določenemu zavezancu posredovanje določenih podatkov in način, na katerega naj to izvede.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič,

Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik,

Informacijska pooblaščenka