Jedro

Stranka sicer lahko predlaga naj se dve pravdi ali več pravd združi v skupno obravnavanje, vendar sodišče na njen predlog ni vezano. Vprašanje ali bo odredilo združitev postopka je stvar formalnega procesnega vodstva, ki je v rokah sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu, to je v ugoditvenem izreku pod I. točko ter v izreku o pravdnih stroških pod II. točko, potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo izreklo: “I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 59651/2011 z dne 6. 5. 2011 se: - v 1. in 3. odstavku vzdrži v veljavi tako, da je tožena stranka v roku 8 dni dolžna plačati tožeči stranki znesek 2.663,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 3. 2011 dalje do plačila in 100,28 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 5. 2011 dalje do plačila; - v 3. odstavku delno razveljavi v delu, s katerim je toženi stranki naloženo plačilo izvršilnih stroškov v znesku 1,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 5. 2011 dalje do plačila in se v tem delu tožbeni zahtevek zavrne. II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 649,65 EUR, v 8 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.” Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka vtožuje plačilo po računu št. ... z dne 25. 1. 2011 v znesku 2.663,37 EUR, ki je zapadel v plačilo 26. 3. 2011, s katerim je toženi stranki zaračunala izdobavo 660 litrov mešanega bučnega in 36 litrov solatnega olja. Tožena stranka naročila in prejema blaga po vtoževanem računu ni zanikala, zato je sodišče prve stopnje v skladu z določilom drugega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) štelo to dejstvo za priznano. V skladu z določilom člena 453 OZ je sodišče prve stopnje zaključilo, da je tožena stranka, ki je blago prejela, dolžna to blago tožeči stranki plačati in je tožbenemu zahtevku glede zneska glavnice in zakonskih zamudnih obresti od 27. 3. 2011 dalje do plačila ugodilo. V zvezi z navedbami tožene stranke, da tega računa tožeči stranki ni dolžna plačati zaradi kršitve pogodbenih določil s strani tožeče stranke in v zvezi s tem nastalo pogodbeno kaznijo, pa je sodišče prve stopnje obrazložilo, da bo o tem odločeno v drugem postopku, to je v postopku, ki teče ločeno po vloženi (nasprotni) tožbi tožene stranke zoper tožečo stranko.

Tožena stranka s pravočasno pritožbo sodbo sodišča prve stopnje izpodbija v ugoditvenem izreku pod I. točko in v izreku o pravdnih stroških pod II. točko, iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, razveljavi sodbo sodišča prve stopnje ter sodišču prve stopnje v kolikor bo pritožbi tožene stranke zoper sodbo I Pg 1009/2011 z dne 22. 3. 2012 ugodilo in slednjo razveljavilo, naloži združitev vseh predlaganih postopkov ali pa na podlagi 349. člena ZPP pritožbeno sodišče samo združi postopke (postopek opr. št. I Pg 294/2012 po nasprotni tožbi, predmetni postopek I Pg 926/2011 ter postopek opr. št. I Pg 1009/2011), podredno pa razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, zavrne tožbeni zahtevek ali pa vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Tožena stranka priglaša stroške pritožbe po specificiranem stroškovniku.

Tožeča stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). Sodba izdana v postopku v sporu majhne vrednosti se sme po določbi prvega odstavka 458. člena ZPP izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Tožena stranka sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker to ni ugodilo njenemu predlogu in obravnavanja v predmetni zadevi ni združilo v skupno obravnavanje z zadevo I Pg 294/2012 po nasprotni tožbi tožene stranke vloženi v zadevi I Pg 1009/2011, s katero ta uveljavlja zoper tožečo stranko nasprotno terjatev iz naslova pogodbene kazni zaradi kršitve pogodbe s strani tožeče stranke. Prav tako sodišču prve stopnje očita, da to ni združilo v skupno obravnavanje zadeve tožeče stranke zoper toženo stranko I Pg 1009/2011 ter v zvezi s tem zatrjuje zlorabo procesnih pravic ter namerno povzročanje nepotrebnih stroškov. Prav tako sodišču prve stopnje očita, da ji je to s tem, ko je odločilo, da bo nasprotno tožbo vodilo v posebnem spisu odreklo oziroma onemogočilo učinkovito uveljavljanje pravnega varstva, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.

S takimi pritožbenimi navedbami tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in sicer kršitve določbe 300. člena ZPP, ki naj bi imela za posledico nezakonito in nepravilno sodbo, ki je v tem postopku v sporu majhne vrednosti nedopusten pritožbeni razlog. Pritožbeno sodišče se zato s temi pritožbenimi navedbami ni smelo ukvarjati. Pa tudi sicer ti očitki niso utemeljeni in očitane kršitve v postopku na prvi stopnji tudi niso bile storjene, saj se po določilu člena 300 ZPP pravde lahko združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. Stranka sicer lahko predlaga naj se dve pravdi ali več pravd združi v skupno obravnavanje, vendar sodišče na njen predlog ni vezano. Vprašanje ali bo odredilo združitev postopka je stvar formalnega procesnega vodstva, ki je v rokah sodišča. Sodišče prve stopnje pa je na naroku za glavno obravnavo sklenilo, da se predmetna zadeva in zadeva pod opr. št. I Pg 294/2012 ne združita, ker gre v drugi zadevi za redni postopek, v predmetni zadevi pa za spor majhne vrednosti. Tožena stranka pa v postopku na prvi stopnji v tej zadevi ni predlagala združitve z zadevo opr. št. I Pg 1009/2011, kot to navaja v pritožbi. Pritožbeno sodišče pa po pregledu vpisnika zadev predloženih na višje sodišče tudi ugotavlja, da je bilo o pritožbi tožene stranke v zadevi I Pg 1009/2011 že odločeno in je zato tudi in tega razloga njena pritožba oziroma predlog, da zadeve združi višje sodišče v skupno obravnavanje, brez pomena.

Sodišče prve stopnje je iz razlogov, kot jih navaja v obrazložitvi izpodbijane sodbe v točki 11 in 12, (-) da gre v predmetni zadevi za spor majhne vrednosti, (-) da je zadeva že dovolj razjasnjena glede zahtevka tožeče stranke, postopek po nasprotni tožbi pa dolgotrajnejši, (-) da veljajo za spor majhne vrednosti drugačna postopkovna pravila, (-) da je druga zadeva še v začetni fazi in gre za redni postopek, ki je dolgotrajneši kot predmetni postopek v sporu majhne vrednosti in (-) da tako ne bi prišlo z združitvijo do pospešitve postopka ali do zmanjšanja stroškov, pravilno odločilo, da zadev ne bo združilo, sodišče pa tudi sicer ni bilo dolžno ugoditi temu predlogu tožene stranke. Tako o po toženi stranki očitani zlorabi procesnih pravic ni mogoče govoriti. S takšno odločitvijo pa sodišče prve stopnje toženi stranki tudi ni odreklo oziroma onemogočilo učinkovito uveljavljati pravno varstvo, kot to zmotno pritožbeno zatrjuje tožena stranka, saj bo tožena stranka to pravno varstvo lahko učinkovito uveljavljala v pravdnem postopku, ki teče po njeni nasprotni tožbi. Trditve tožene stranke, da je izpodbijano ravnanje sodišča prve stopnje vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe ter drugih sodb, ki bodo izdane o zahtevku iz po toženi stranki omenjenih pravd, tako ni utemeljeno in po toženi stranki uveljavljani sicer nedovoljeni pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ni podan.

Pritožbena izvajanja tožene stranke v zvezi z institutom nasprotne tožbe za obravnavano zadevo niso pomembna in se zato pritožbeno sodišče z njimi ni ukvarjalo.

Kolikor tožena stranka v pritožbi sodišču prve stopnje očita, da je to napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in se v zvezi s tem sklicuje na svoje navedbe o kršitvi pogodbenih obveznosti s strani tožeče stranke, predvsem v smislu kršitve ekskluzive prodaje in v zvezi s pogodbeno kaznijo, tožena stranka prav tako uveljavlja v tem postopku nedovoljeni pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sicer pa je pripomniti, da tožena stranka zahtevka iz naslova kršitve pogodbene obveznosti zoper tožečo stranko v obravnavanem postopku ni postavila niti kot pobotni ugovor niti kot nasprotno tožbo, temveč je tega uveljavljala z nasprotno tožbo, ki je bila vložena v drugi zadevi, torej v zadevi I Pg 1009/2012, zato sodišče teh njenih trditev pravilno ni obravnavalo in s tem niti kakšne postopkovne kršitve ni zagrešilo.

Ob dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje kakor in kolikor jih je to ugotovilo in ki jih je povzelo tudi pritožbeno sodišče v točki 2 svoje obrazložitve, pa je sodišče prve stopnje z ugoditvijo tožbenemu zahtevku tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ker tožena stranka ni zanikala, da je z vtoževanim računom zaračunano blago pri tožeči stranki naročila in prejela, je v skladu z določilom 435. člena OZ to blago tožeči stranki dolžna tudi plačati skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (člen 299 in 378 OZ) kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.

Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da bo tožena stranka to svojo obveznost, če bo sodišče ugodilo tudi njenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, še vedno lahko zunaj pravde pobotala do višine medsebojnih obveznosti oziroma terjatev, skladno z določili člena 311 in naslednjimi OZ, ki urejajo pobotanje.

Ker po navedenem pritožbeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče v postopku na prvi stopnji ni zasledilo katere od po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 v zvezi s členom 442 ZPP).

Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške (člen 154/I v zvezi s členom 165/I ZPP).