Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je v sporu s tožencem glede ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev na njem, vračila darila, plačila uporabnine in plačila zneska 2.044,46 EUR prva vložila tožbo, toženec je nato vložil nasprotno tožbo, sodišče pa je postopka združilo. Sodišče prve stopnje je odločilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spadajo stanovanjska hiša v ... , različno pohištvo, gospodinjski aparati, električne naprave ipd., ki se nahajajo v predmetni hiši, osebni avtomobil ... in 803,54 EUR s transakcijskega računa tožnice. Tožencu je iz naslova verzijskega zahtevka tožnice naložilo še plačilo 2.044,46 EUR, ker je tožnica sama plačevala obroke za navedeni osebni avtomobil, ugotovilo delež vsake od pravdnih strank na skupnem premoženju v višini 1/2, v preostalem je tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo, enako je storilo tudi glede tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi. S sklepom je zavrnilo spremembo tožbe tožnice v zvezi s plačilom uporabnine. Obe pravdni stranki sta vložili pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče jima je delno ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je med drugim ugotovilo, da znaša toženčev delež na skupnem premoženju 60 %, delež tožnice pa 40 %, upoštevaje navedeno razmerje je znižalo tudi višino zneska, ki bi ga iz naslova verzijskega zahtevka toženec bil dolžan plačati tožnici in sicer z 2.044,46 EUR na 1.635,56 EUR. Odločitev glede zavrnitve spremembe tožbe je spremenilo in odločitev v delu glede plačila uporabnine razveljavilo.

2. Toženec predlaga dopustitev sledečih revizijskih vprašanj:

1. Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je delež toženca na skupnem premoženju (ki v pretežni meri predstavlja nepremičnini, na kateri stoji stanovanjska hiša s pripadajočim zemljiščem), 60 %, čeprav je nepremičnini kupil toženec iz svojega posebnega premoženja, k prenovi (tudi z vidika fizičnega dela) in financiranju stanovanjske hiše (z vidika prihrankov in dejstva, da je tožnica skrbela še za svojega otroka iz prejšnje zveze) pa je ravno tako v večjem deležu prispeval toženec?

2. V kolikšni meri in na kakšen način se pri določitvi deležev na skupnem premoženju upošteva fizično vloženo delo v gradnjo oziroma prenovo hiše ter v kolikšni meri in na kakšen način se upošteva preživninska obveznost enega izmed partnerjev za otroka iz prejšnje zveze?

3. Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da za ugotovitev odločilnih dejstev detajli glede ocene vrednosti nepremičnine po stanju ob nakupu, njena sedanja tržna vrednost ter razmerje v gradbenih stroških med vloženim delom in materialom niso odločilni in posledično dopolnitev izvedenskega mnenja (ki je očitno pomanjkljivo) ni bila potrebna?

4. Ali je zagrešena bistvena kršitev pravil postopka s tem, ko je sodišče prve in druge stopnje svojo odločitev oprlo na izvedensko mnenje, za katerega sama izvedenka potrdi, da bi ga bilo treba dopolniti, in iz izrazoslovja katerega je razvidno, da je le-to mestoma neprofesionalno?

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

5. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).