Jedro

Kljub temu, da je pri tožniku prišlo do kasnejše dodatne poškodbe očesa, to na priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro ne vpliva. Bistveno je, da je bila tožniku že ugotovljena 100 % telesna okvara zaradi izgube vida. Telesna okvara je bila torej že v predhodnih postopkih ocenjena v maksimalno določeni višini. Ker pa je 100 % telesna okvara nastala že pred vstopom tožnika v zavarovanje, tožniku ni mogoče priznati pravice do invalidnine za navedeno okvaro.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 2. 11. 2022 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 15. 6. 2022 ter na priznanje pravice do invalidnine za 100 % telesno okvaro zaradi bolezni.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da iz obrazložitve sodbe izhaja, da ima že ugotovljeno 100 % telesno okvaro, ki je posledica bolezni. Ko mu je bila ugotovljena 100 % telesna okvara, je še imel nekaj odstotkov vida. Vid je zaradi poškodbe očesa izgubil šele v dobi zavarovanja oziroma ko se je usposabljal in delal v A. Od takrat ima očesno protezo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da se mu prizna invalidnina za telesno okvaro zaradi izgube očesa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev o zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 2. 11. 2022, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 15. 6. 2022, s katero je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do invalidnine za 100 % telesno okvaro, ki je posledica bolezni iz otroške dobe.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listin v spisu je razvidno, da je bila tožniku s sklepom št. ... z dne 6. 10. 1981 že ugotovljena 100 % telesna okvara zaradi posledic bolezni iz otroške dobe (izguba vida). Ker je telesna okvara nastala pred vstopom v zavarovanje, je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do invalidnine. 11. 11. 1999 je bil podan nov predlog za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Iz odločbe z dne 1. 12. 1999, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa izhaja, da je bila zahteva za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja zavrnjena. Pri tem je bilo pojasnjeno, da je bila pri tožniku že ugotovljena 100 % telesna okvara zaradi slepote. Kasnejša okvara desnega očesa ocene telesne okvare ni spremenila, saj je bila ta že ugotovljena v maksimalno določeni višini 100 %. Tožnik je ponovno uveljavljal priznanje invalidnine za telesno okvaro, ki pa jo je tožena stranka z izpodbijano odločbo zavrnila. Tako odločitev pa je potrdilo tudi sodišče prve stopnje.

7. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi podrobno povzema materialno podlago za odločitev v tej zadevi. Z Zakonom o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2J)2 je bilo določeno, da do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89) ali novega seznama o vrstah in stopnjah telesnih okvar iz prvega odstavka 1. člena ZPIZ-2J, pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z določbami 143. do 145., 147. in 149. člena ZPIZ-1. 8. S 30. 10. 2021 pa je začela veljati tudi Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar (v nadaljevanju: Odredba),3 ki je določila vrste in stopnje telesnih okvar. Po poglavju II B, točka 1 Seznama telesnih okvar izguba obeh očes, popolna izguba vida na obeh očesih ali izredno zmanjšanje vida, pomeni 100 % telesno okvaro.

9. Kljub temu, da je pri tožniku prišlo do kasnejše dodatne poškodbe očesa, pa omenjeno na samo priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro ne vpliva. Bistveno je namreč, da je bila tožniku že ugotovljena 100 % telesna okvara zaradi izgube vida. Telesna okvara je bila torej že v predhodnih postopkih ocenjena v maksimalno določeni višini.

10. Ker pa je 100 % telesna okvara nastala že pred vstopom tožnika v zavarovanje, tožniku ni mogoče priznati pravice do invalidnine za navedeno okvaro. ZPIZ-1 (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) na uporabo katerega odkazuje novela ZPIZ-2J, namreč v tretjem odstavku 144. člena določa, da zavarovanec ne pridobi pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki jo je imel pred vključitvijo v zavarovanje. Če pa se je takšna okvara poslabšala med trajanjem zavarovanja, se odmeri invalidnina samo za telesno okvaro, ki jo predstavlja poslabšanje. Ker je bila telesna okvara že ugotovljena v višini 100 %, torej v maksimalni višini, in sicer zaradi izgube vida, tožniku, kljub temu, da je prišlo do dodatne poškodbe očesa v času zavarovanja, višjega odstotka telesne okvare ni mogoče ugotoviti in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 121/2021. 3 Ur. l. RS, št. 163/2021.