Jedro

Mladoletna tožnika sta v tej pravdi (brez predhodnega poziva) tožila očeta in mamo svojega pokojnega očeta zaradi ugotovitve očetovstva ter predlagala, da se očetovstvo ugotovi z ustrezno strokovno analizo. Toženca sta se s predlaganim dokazom strinjala z navedbo, da jima intimno življenje njunega pokojnega sina ni bilo natančno poznano. [R]azumno in pravično [je], da stroške za ugotavljanje očetovstva, ki so nastali zaradi dokaza z DNK analizo, ki je očetovstvo potrdila, krijeta polovico tožnika in polovico toženca.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek, ki sta ga toženca dolžna plačati v korist proračuna sodišča prve stopnje, zniža za 1080,47 EUR (na 1030,17 EUR).

II. Pritožnika sama krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožencema naložilo, da v proračun sodišča plačata 2110,64 EUR, kar so vsi pravdni stroški tožnikov, ki sta imela brezplačno pravno pomoč, gre pa za odvetniški strošek 50,30 EUR, ostalo pa stroški za izvedenstvo (za doc. dr. I. Z. P. 347,17 EUR, za ISM pa 1713,17 EUR).

2. Toženca se pritožujeta in predlagata, da se znesek stroškov, potreben za izvedenstvo, enakomerno razdeli med vse stranke, upoštevajoč prosti preudarek (413. čl. ZPP), saj je šlo za spor med starši in otroki, sama pa pred analizo DNK nista mogla vedeti, ali je njun pokojni sin res oče tožnikov. Priglašata svoje pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je napravilo napako, ko je o stroških postopka odločilo po načelu uspeha (1. odst. 154. čl. zakona o pravdnem postopku – ZPP) in ne po prostem preudarku, ki je v sporih iz razmerij med starši in otroki primarno merilo za odločanje o stroških (413. čl. ZPP). Ta upoštevajoč vse okoliščine primera narekuje, da si stranke strošek za izvedenstvo – za DNK analizo očetovstva enakomerno porazdelijo, same pa krijejo vsak svoje druge (odvetniške) stroške. Mladoletna tožnika sta v tej pravdi (brez predhodnega poziva) tožila očeta in mamo svojega pokojnega očeta zaradi ugotovitve očetovstva ter predlagala, da se očetovstvo ugotovi z ustrezno strokovno analizo. Toženca sta se s predlaganim dokazom strinjala z navedbo, da jima intimno življenje njunega pokojnega sina ni bilo natančno poznano. Pritožbeno sodišče na podlagi tega ocenjuje, da je razumno in pravično, da stroške za ugotavljanje očetovstva, ki so nastali zaradi dokaza z DNK analizo, ki je očetovstvo potrdila, krijeta polovico tožnika in polovico toženca.

5. Na podlagi 3. tč. 365. čl. je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožencev in izpodbijani sklep ustrezno spremenilo, stroške svoje pritožbe pa po že zgoraj pojasnjenemu principu pritožnika krijeta sama.